{"id":2436,"date":"2013-03-10T14:18:49","date_gmt":"2013-03-10T12:18:49","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/?p=2436"},"modified":"2013-03-10T14:18:49","modified_gmt":"2013-03-10T12:18:49","slug":"kalcki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/kalcki\/","title":{"rendered":"Kal\u010dki"},"content":{"rendered":"

O najbolj\u0161i zimski zelenjavi, ki pa raste tudi poleti, jeseni in spomladi<\/strong><\/p>\n

\u010ce radi jemo dobro hrano, imamo na voljo dve mo\u017enosti:<\/p>\n

    \n
  1. Pridelamo si jo sami<\/li>\n
  2. Pomagamo si z Zelenim zaboj\u010dkom<\/li>\n<\/ol>\n

    Mo\u017enost a) ni vedno mogo\u010da za vse (to je nenazadnje eden izmed razlogov, zakaj se je Zeleni zaboj\u010dek sploh pojavil), bodisi ker nimate \u010dasa, prostora ali preprosto neradi vrtnarite. Seveda se mo\u017enosti a) in b) ne izklju\u010dujeta, saj \u0161e tako zagrizen vrtnar v\u010dasih ne uspe pridelati vsega, kar bi mu srce po\u017eelelo. To \u0161e posebej velja pozimi. \u010cas imamo, prostor imamo in vrtnarimo tudi radi, a kaj, ko vrt prekriva debela odeja snega (in ne \u017eivimo na Primorskem), potem se vsi na\u010drti sfi\u017eijo. Kdor zlepa ne odneha in ho\u010de na vsak na\u010din tudi pozimi jesti sadove svojega dela, pa je nagrajen s prvovrstno zelenjavo, ki: raste v vsakem podnebju, ne potrebuje zemlje in niti sonca, posadi se lahko kateri koli dan v letu in je nared v nekaj dneh, je bolj hranljiva od mesa in po vsebnosti vitamina C prehiti paradi\u017enik, njena priprava pa ne zahteva ne \u010dasa ne goriva za kuhanje. Tako je o kal\u010dkih med drugo svetovno vojno napisal Dr. McKay, profesor prehrane na Univerzi v Cornellu (ta isti profesor je bil tudi prvi, ki je sistemati\u010dno, z raziskavami dognal, da manj jemo – dlje \u017eivimo, no, tako je bilo vsaj pri njegovih podganah).<\/p>\n

    Kal\u010dki so res prvovrstna zelenjava. Tako prvovrstni so, da so pravzaprav \u017ee izven- in nadvrstni in sploh ne vemo, \u010de jim lahko \u017ee in \u0161e re\u010demo zelenjava. Kal\u010dki so pa\u010d kal\u010dki. Toliko kot je vrst rastlin, toliko je kal\u010dkov, a u\u017eitnih je manj in potem so tu \u0161e drugi kriteriji: ali so okusni? Ali so hranljivi? Z okusom je tako: nekateri so resni\u010dno okusni (na primer kal\u010dki son\u010dnice, o njam), drugi obupno pe\u010dejo (npr. kal\u010dki brokolija in kri\u017enic nasploh), tretji pa sploh nimajo kak\u0161nega izrazitega okusa (npr. kal\u010dki alfalfa). Hranljivost, na drugi strani, ne premore tak\u0161ne raznolikosti, ampak pri vseh vrstah kal\u010dkov preprosto je in to velika.<\/p>\n

    O hranilih<\/strong>
    \nKo se seme, pa naj bo katerekoli sorte \u017ee, odlo\u010di kaliti (oziroma ga v to prepri\u010damo mi z namakanjem), se za\u010dno v njem ma\u0161\u010dobe pretvarjati v energijo, \u0161krob v enostavne sladkorje, vitamini in minerali pa za\u010dno nastajati prakti\u010dno iz ni\u010da. Primer: kal\u010dki fi\u017eola mung. Ko so na vi\u0161ku kaljenja, v primerjavi s suhimi semeni vsebujejo za 285% ve\u010d vitamina B1, za 515% se jim pove\u010da vsebnost vitamina B2, B3 pa naraste za 256%. Nasploh velja, da lahko vrednosti vitaminov med kaljenjem narastejo tudi tja do tridesetkrat. Pove\u010da se tudi vsebnost beljakovin in to tako zelo, da na primer pri kal\u010dkih alfalfa ti prispevajo \u017ee 35% kalori\u010dne vrednosti. To pa ni ve\u010d hec, to je \u017ee prava superhrana za \u0161portnike \u2013 res pa je, da bi jih morali pojesti res res veliko, so namre\u010d stra\u0161ansko nekalori\u010dni (zato nikar, prosim, ne u\u017eivajte samo kal\u010dkov, \u010de \u017eelite pridobivati na mi\u0161icah, za neuspeh namre\u010d zdaj, ko smo vas opozorili, ne odgovarjamo). No, da so nekalori\u010dni bo morda bolj razveselilo mi\u010dne gospodi\u010dne in tiste, ki bodo to \u0161e postale, a \u010de bi kal\u010dke hvalili samo zaradi tega, bi jim delali krivico.<\/p>\n

    O raziskavah
    \n<\/strong>Tooooliko raziskav (ampak res veliko!) je narejenih s kal\u010dki, da je nemogo\u010de omeniti vse, kaj vse, niti za desetino ni prostora. Pri nekaterih gre za pozitiven vpliv kal\u010dkov na zdravstvene te\u017eave, s katerimi jih ne bi povezali nikoli in nikdar. Na primer: ste vedeli, da kal\u010dki pospe\u0161ujejo celjenje ran? Ste vedeli, da u\u017eivanje kal\u010dkov prispeva k dobremu spominu? Ste vedeli, da lahko kal\u010dki olaj\u0161ajo \u017eivljenje astmati\u010dnih bolnikov? Kaj pa, da kal\u010dki zni\u017eujejo raven slabega holesterola v krvi?<\/p>\n

    V klini\u010dni raziskavi s 45 pacienti je bilo pokazano, da vsakodnevno u\u017eivanje alfalfa kal\u010dkov zni\u017euje nivo slabega holesterola za povpre\u010dno 16,6% in zvi\u0161uje nivo dobrega holesterola za pribli\u017eno 11,2%. V raziskavi so sodelujo\u010di sicer prejemali ka\u010dke alfalfe v tabletah (to se res grdo sli\u0161i in tudi nam je \u017eal, da je bilo tako), a prepri\u010dani smo, da bi bili rezultati s sve\u017eimi kal\u010dki \u0161e bolj\u0161i (je pa res, da bi raziskovalci potem te\u017eko uporabili placebo).<\/p>\n

    V Clinical Immunology so medtem pisali hvalnice kal\u010dkom brokolija. Raziskovali so njihov vpliv na astmo, na izbolj\u0161anje katere pozitivno vpliva spojina sulforafan. V raziskavi s 65 sodelujo\u010dimi astmatiki je ena skupina u\u017eivala kal\u010dke brokolija, ki vsebujejo to spojino, druga pa kal\u010dke alfalfe, ki te spojine ne vsebujejo. U\u017eivanje kal\u010dkov brokolija je vodilo v 2-3kratno pove\u010danje antioksidativnih encimov, ki v dihalnih poteh zmanj\u0161ujejo oksidativni stres in prepre\u010dujejo vnetne odzive, zna\u010dilne za astmo. \u0160e prej je kal\u010dke brokolija precej raziskav, najbolj znana tista z Johns Hopkins University, <\/em>povezalo z mo\u010dnimi protirakavimi lastnostmi. Kal\u010dki namre\u010d vsebujejo 10-20krat ve\u010d sulforafana od \u017ee \u00bbodraslega\u00ab brokolija.<\/p>\n

    O kuhanju in nekuhanju<\/strong><\/p>\n

    FDA (Food and Drug Administration) sicer priporo\u010da kuhanje oz. toplotno obdelavo kal\u010dkov, kar je velika \u0161koda. Tako so se odlo\u010dili zaradi ve\u010dih primerov zastrupitve s kal\u010dki, ki so bili oku\u017eeni z E.coli<\/em> ali drugimi potencialno \u0161kodljivimi (\u0161kodljivimi za nas, se ve) mikroorganizmi. A kal\u010dki po drugi strani s kuhanjem izgubijo toliko finih hranil, pa \u0161e tako okusni so surovi… \u010ce vas to ne prepri\u010da: kontaminacija s tak\u0161nimi in druga\u010dnimi bakterijami je obi\u010dajno posledica oskrbovanja kal\u010dkov z neprimerno vodo (tak\u0161no, v katero so se na primer stekale hlevske odplake) in s slabimi higienskimi pogoji, ki se radi pojavljajo v ogromnih gojilnicah brez nadzora. \u010ce si kal\u010dke pridelate sami (ali pa to namesto vas storijo na ekolo\u0161ki kmetiji Temnik, kjer res nimajo tak\u0161ne ogromne gojilnice in kal\u010dke spirajo s sve\u017eo in \u010disto vodo), potem je strah odve\u010d. V solato ali sendvi\u010d ali pa v juho ali ri\u017eoto \u010disto na koncu kuhanja, lahko tudi kar tako, na vilico ali roko, da jih le jeste, kal\u010dke. Zdaj pozimi res teknejo.<\/p>\n

    Kal\u010dki z avokadom<\/strong>
    \nTole bo res preprosto, a oh, tako okusno! Vzamemo zrel, mehak avokado, ga dobro pretla\u010dimo z vilico skupaj s \u0161\u010depom soli in malce limoninega soka, na koncu pa prime\u0161amo \u0161e veliko pest ali dve sve\u017eih kal\u010dkov. Najbolj teknejo alfalfa, a gre s katerimikoli. Po \u017eelji nadevamo na kos kruha.<\/p>\n

    Pica s kal\u010dki<\/strong>
    \nNaredimo testo za pico po svojem receptu in ga oblo\u017eimo s paradi\u017enikovo omako, cvetki brokolija, kosi cveta\u010de, brsti\u010dnimo ohrovtom, korenjem in po \u017eelji s sirom. Pe\u010demo, dokler ne spe\u010demo in povrh potresemo sve\u017ee kal\u010dke.<\/p>\n

    Napitek s kal\u010dki<\/strong>
    \nV me\u0161alnik vr\u017eemo (pa ne dobesedno, se ne spodobi) dve zreli olupljeni banani, na kose narezano jabolko, pest mlade blitve in pest sve\u017eih alfalfa kal\u010dkov. Prilijemo kak\u0161en deciliter vode ali sve\u017eega pomaran\u010dnega soka in vklopimo me\u0161alnik, da dobimo gost napitek zelene barve in sadnega okusa.<\/p>\n

    O njih zgodovini: http:\/\/www.isga-sprouts.org\/history.htm<\/a><\/p>\n

    Vpliv na holesterol: http:\/\/www.sproutnet.com\/Alfalfa-Sprouts-and-Their-Unusua<\/a><\/p>\n

    Vpliv na astmo: http:\/\/www.nutraingredients.com\/Research\/Broccoli-sprouts-may-reduce-asthma-Study<\/a><\/p>\n

    Vpliv na rakava obolenja: http:\/\/www.hopkinsmedicine.org\/press\/1997\/sept\/970903.htm<\/a><\/p>\n

     <\/p>\n

     <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    O najbolj\u0161i zimski zelenjavi, ki pa raste tudi poleti, jeseni in spomladi \u010ce radi jemo dobro hrano, imamo na voljo dve mo\u017enosti: Pridelamo si jo sami Pomagamo si z Zelenim zaboj\u010dkom Mo\u017enost a) ni vedno mogo\u010da za vse (to je nenazadnje eden izmed razlogov, zakaj se je Zeleni zaboj\u010dek sploh pojavil), bodisi ker nimate \u010dasa,… Continue reading Kal\u010dki<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2,9],"tags":[],"class_list":["post-2436","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-listki","category-poglobljeno","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2436","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2436"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2436\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2436"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2436"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2436"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}