{"id":2542,"date":"2013-04-14T10:16:20","date_gmt":"2013-04-14T08:16:20","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/?p=2542"},"modified":"2024-04-12T07:23:47","modified_gmt":"2024-04-12T05:23:47","slug":"o-spominu-in-nekaj-malega-o-otrocih-in-korenju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/o-spominu-in-nekaj-malega-o-otrocih-in-korenju\/","title":{"rendered":"O spominu (in nekaj malega o otrocih in korenju)"},"content":{"rendered":"

Kaj jesti za krepak spomin, dobre ideje in lepe misli<\/strong>
\nVas mu\u010di nezmo\u017enost koncentracije? Niste ponosni na svoj spomin in se vam zdi, da kar naprej pozabljate (na primer, naro\u010diti Zeleni zaboj\u010dek)? Tudi na Oddelku za pisanje hvalnic sadju in zelenjavi smo \u017ee imeli tak\u0161ne te\u017eave \u2013 ko ve\u0161, da bi moral nekaj napisati, pa nevroni v mo\u017eganih pobezljajo in razmi\u0161ljajo o \u010dem drugem, ali pa kar popolnoma zablokirajo in ideje ni od nikjer. Seveda so tak\u0161ne te\u017eave pri nas stvar preteklosti, \u017ee vse odkar vemo za \u010dudodelne vsebine Zelenega zaboj\u010dka, ki stvari na nivoju \u017eiv\u010devja relativno hitro spravijo v red.<\/p>\n

O zeli\u0161\u010dih na\u0161ih babic, hrani iz Amazonije in vseh ostalih sortah sadja in zelenjave<\/strong>
\nNe gre za kak\u0161no pozabljeno zeli\u0161\u010de na\u0161ih babic ali superhrano iz Amazonije, \u010deprav gre hkrati kar za obe \u2013 k bolj\u0161emu spominu in ostalim kognitivnim sposobnostim namre\u010d pripomorejo kar vse zelenjavne in sadne sorte. Brez heca, flavonoidi v rastlinskih \u017eivilih menda reagirajo z nevrotrofi\u010dnim faktorjem iz mo\u017eganov (brain-derived neurotrophic factor<\/span><\/a>, BDNF), kar je(dolga zgodba res na kratko) pomembno za tvorbo povezav med \u017eiv\u010dnimi sinapsami in tvorbo spomina. Poleg tega flavonoidi krepijo delovanje nevronov, stimulirajo njihovo obnovo in jih varujejo pred oksidativnim in metabolnim stresom, za povrh pa \u0161e sodelujejo v signalnih poteh, ki spremljajo tvorbo spominov in izbolj\u0161ujejo pretok krvi skozi mo\u017egane, vse zato, da la\u017eje mislimo in se spominjamo. Flavonoidov je ve\u010d vrst, ampak vsi so enako koristni za na\u0161e miselne sposobnosti. Flavonole najdemo v \u010debuli in brokoliju, flavone v zeleni in peter\u0161ilju, izoflavone v sojinih zrnih in izdelkih iz njih (\u010de ste morda pozabili, da se nam morda obeta pravo pravcato zaboj\u010dkasto mleko iz soje), flavanone v citrusih in paradi\u017eniku, flavanole v grozdju, zelenem \u010daju in kakavovih zrnih, antocianidine pa v jagodi\u010devju.<\/p>\n

O norve\u0161kih starostnikih in njihovih kognitivnih funkcijah<\/strong>
\nPribli\u017eno dve leti nazaj je svoje mesto v British Journal of Nutrition na\u0161la norve\u0161ka raziskava, ki se je sicer za\u010dela z ena\u010dbo \u00bbveliko sadja+veliko zelenjave- meso-\u017eivalski izdelki = malo ali ni\u010d bolezni srca in o\u017eilja ter rakavih obolenj\u00ab, a se je nadaljevala tam, kjer se je za\u010dela \u0161e prej, v mo\u017eganih. Raziskovalci so posumili, da bi imelo u\u017eivanje sadja in zelenjave morda lahko kaj opraviti tudi z bistroumnostjo udele\u017eenih in tako je bilo 2000 prostovoljcev, starih med 70 in 74 let , dodobra preu\u010denih \u0161e na nivoju miselnih funkcij in prehranjevalnih navad. Rezultat: kognitivne sposobnosti so se pove\u010devale s koli\u010dino zau\u017eitega sadja in zelenjave, najbolj miselno sposobni pa bili sodelujo\u010di, ki so dnevno pojedli vsaj pol kilograma tako sadja kot zelenjave. \u0160e ve\u010d izpra\u0161evanja in vrtanja v starostnike je pokazalo, da so z dobro ohranjenimi kognitivnimi sposobnostmi najbolj tesno povezane kri\u017enice (brokoli, cveta\u010da, zelje, bok choy in druge), korenje, citrusi in polnozrnat kruh (bel kruh pa so, nasprotno, povezali s slab\u0161anjem kognitivnih sposobnosti).<\/p>\n

O \u017eiv\u010dnih boleznih in njihovemu prepre\u010devanju<\/strong>
\nDa sta sadje in zelenjava dobra tudi za prepre\u010devanje in celo bla\u017eenje bolezni, pri katerih je po\u0161kodovano ali ope\u0161ano \u017eiv\u010devje, pravi tudi znanstveni \u010dlanek iz univerze v omanski prestolnici Muscat. Po njihovo so se naravno prisotna fitohranila v sadju, zelenjavi in ore\u0161\u010dkih izkazala kot koristna pri prepre\u010devanju degeneracije \u017eiv\u010dnih celic, \u0161e posebej pa so izpostavili njihov vpliv na Alzheimerjevo bolezen in Parkinsonovo bolezen. Molekularni mehanizem, ki se skriva za zdravilnimi u\u010dinki, temelji na protivnetnem delovanju fitohranil, \u0161e posebej v primeru polifenolnih antioksidantov, ki prepre\u010dujejo po\u0161kodbe nevronov. Dobro jih je jesti tako pred pojavom bolezni kot v primeru nesre\u010dnega slu\u010daja (kot vse ka\u017ee, sploh ne gre za slu\u010daj).<\/p>\n

O tem, kako natrenirati otroka, da bo rad pil koren\u010dkov sok<\/strong>
\nNo, pa to \u0161e ni vse. \u010ce ste mislili, da je zelenjavo in sadje za dober spomin koristno jesti samo v jeseni \u017eivljenja, ste se krepko zmotili. Prav lepo pa\u0161ejo skupaj \u017ee veliko, veliko prej. Na primer v maternici \u2013 za vse nas, ki tole beremo (in tudi ostale, ki tega ne berejo, ampak so okrog nas) je \u017ee prepozno, za vse bodo\u010de novorojen\u010dke in novorojen\u010dice pa \u0161e ne. \u010ce se kot bodo\u010da mama namre\u010d odlo\u010dite, da bo imel va\u0161 prvi ali naslednji otrok rad zelenjavo, potem tako tudi bo. Raziskovalce na ameri\u0161kem In\u0161titutu za kemi\u010dne zaznave (Monell Chemical Senses Center) so navdihnile ugotovitve, da na okus kravjega mleka mo\u010dno vpliva hrana, s katero se krava prehranjuje, in spoznanja druge raziskave na zajcih, v kateri se je plodna teko\u010dina brejih zajkelj navzela vonja hrane, ki jo je zajklja jedla. Seveda, le zakaj ne bi bilo podobno pri ljudeh? In je res bilo in je. Sodelujo\u010de nose\u010dnice so razdelili v tri skupine: prve so skozi celotno nose\u010dnost vsak dan pile koren\u010dkov sok, druge so ga pile le med dojenjem, tretje pa so se mu popolnoma odpovedale. Ko so se njihovi dojen\u010dki za\u010deli privajati na trdno hrano, so jim v sklopu raziskave pripravili prav poseben obrok: kosmi\u010de z vodom in kosmi\u010de s koren\u010dkovim sokom, njihove odzive na u\u017eivanje enih ali drugih pa so snemali. Podobno kot se je zgodilo pri zajcih, so tudi v primeru ljudi kosmi\u010de s koren\u010dkovim sokom raje u\u017eivali otroci, ki so bili okusu izpostavljeni \u017ee v materinem trebuhu. Pri tem se niso krem\u017eili, pri otrocih iz drugih dveh skupin pa je koren\u010dkov sok po\u017eel precej neodobravanja. Ker se snovi iz hrane, ki jo jemo, v obdobju nose\u010dnosti prena\u0161ajo v plodno teko\u010dino in po krvi v telo dojen\u010dka, ni ni\u010d nenavadnega, da se \u0161e nerojeno dete navadi na okus, ki tekne tudi mami. Razvijajo\u010de povezave med nevroni v mladih mo\u017eganih si enostavno zapomnijo okus iz maternice in ga imajo rade \u0161e potem, ko le-to zapustijo. Hm, morda pa otroci niso sami krivi, da ne marajo zelenjave, ampak jim ve\u010dkrat bolj tekneta \u010dokolada in sladoled?<\/p>\n

http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Memory_improvement#Diet<\/a> (o vplivu prehrane na spomin)<\/em><\/p>\n

http:\/\/www.doctorwascher.com\/nutrition\/fruits-and-vegetables-improve-memory.html<\/a> (norve\u0161ka raziskava)<\/strong><\/p>\n

http:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmed\/22614926<\/a> (o \u017eivilih proti \u017eiv\u010dnim boleznim)<\/strong><\/p>\n

http:\/\/www.npr.org\/2011\/08\/08\/139033757\/babys-palate-and-food-memories-shaped-before-birth<\/a> (o navajanju na okuse v nose\u010dnosti)<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kaj jesti za krepak spomin, dobre ideje in lepe misli Vas mu\u010di nezmo\u017enost koncentracije? Niste ponosni na svoj spomin in se vam zdi, da kar naprej pozabljate (na primer, naro\u010diti Zeleni zaboj\u010dek)? Tudi na Oddelku za pisanje hvalnic sadju in zelenjavi smo \u017ee imeli tak\u0161ne te\u017eave \u2013 ko ve\u0161, da bi moral nekaj napisati, pa… Continue reading O spominu (in nekaj malega o otrocih in korenju)<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2,397,9],"tags":[],"class_list":["post-2542","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-listki","category-otroci","category-poglobljeno","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2542","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2542"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2542\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5528,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2542\/revisions\/5528"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2542"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2542"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2542"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}