{"id":2621,"date":"2013-05-18T07:36:41","date_gmt":"2013-05-18T05:36:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/?p=2621"},"modified":"2013-05-18T07:36:41","modified_gmt":"2013-05-18T05:36:41","slug":"skoraj-vse-o-jagodah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/skoraj-vse-o-jagodah\/","title":{"rendered":"Skoraj vse o jagodah"},"content":{"rendered":"

STE VEDELI O JAGODAH?<\/strong>
\nMajske kralji\u010dne so kon\u010dno dozorele in kar sli\u0161imo jih lahko, kako se nam ponujajo: \u00bbpoglejte nas, pojejte nas!\u00ab No, dobro, prav verjetno si njihove vzklike le domi\u0161ljamo, a \u010disto iz trte izvito to spet ni \u2013 rastline svoje sladke, barvite in nasploh mamljive plodove pa\u010d ustvarjajo zato, da jih \u017eivali (to smo, ho\u010de\u0161 no\u010de\u0161, tudi ljudje) z u\u017eitkom pojedo in raznesejo njihova semena dale\u010d naokrog. Ker je \u010dlovek \u010dudna \u017eival, ki si glavo nesprestano beli z na videz nepomembnimi mislimi, \u017eeli vedno vedeti nekaj ve\u010d. Jagoda je okusna, sladka, so\u010dna, mmm, dobra \u2013 to ve vsaka \u017eival, ki jo je \u017ee kdaj probala (na primer pol\u017ei, oni to dobro vedo). \u010cloveku to ni dovolj. Kerinove jagode so dobre, ja, to \u017ee, ampak kaj so tista drobna zrnca na njih (pa ne samo na Kerinovih, na vseh jagodah)? In zakaj imajo pri peclju tak\u0161ne hecne majhne listke, a so tudi ti u\u017eitni? A so jagode tudi zdrave in koliko vitamina x vsebujejo? Od kje izvirajo in zakaj so rde\u010de barve? Je \u017ee tako, da otro\u0161ki \u00bbzakaj\u00ab-i pri nekaterih ljudeh nikdar ne izzvenijo (in prav je tako, \u017ealostno pa je, \u010de se zgodi obratno). Tako se rodijo \u00bbste vedeli?\u00ab prispevki.<\/p>\n

STE VEDELI O JAGODAH?<\/strong>
\n-Jagodnjak (tako se re\u010de rastlini, na kateri rastejo jagode) pripada botani\u010dnemu rodu Fragaria:<\/strong><\/em> obstaja ve\u010d kot 20 vrst, a edina, ki nas zanima (\u010de nismo ravno botaniki z doktoratom iz genetske variabilnosti razli\u010dnih vrst rodu Fragaria) je vrtni jagodnjak, Fragaria<\/strong><\/em> \u00d7 <\/strong>ananassa<\/strong><\/em>, znotraj tega pa \u0161e veliko, veliko razli\u010dnih sort.<\/p>\n

-Fragaria<\/strong><\/em> \u00d7 <\/strong>ananassa <\/strong><\/em>je hibrid<\/strong> (to se sli\u0161i zares hudo neekolo\u0161ko, a hibridi niso ni\u010d drugega kot kri\u017eanci med dvema razli\u010dnima vrstama, takih je med kulturnimi rastlinami \u0161e pa \u0161e). Njegova zgodba se za\u010denja v davnem 18. stoletju nekje v francoski Britaniji, kjer so pred tem rasle samo jagode s prav majhnimi plodovi. Leta 1714 je francoski raziskovalec, katerega ime je \u0161e danes znano prav zaradi tega podviga, s svojega popotovanja po Ju\u017eni Ameriki prinesel nekaj primerkov Fragaria chiloensis<\/em><\/span><\/a>, <\/em><\/span>precej ve\u010dje vrste jagode z obale \u010cila. V Franciji so jo posadili, a ni preve\u010d uspe\u0161no cvetela in obrodila, vse dokler ni med njo in vrsto <\/span>Fragaria virginiana<\/em><\/span><\/a>, <\/em><\/span>ki je \u017ee dolgo pred tem pri\u0161la iz Severne Amerike (to je tista z majhnimi plodovi), pri\u0161lo do kri\u017eanja. Kri\u017eanci (hibridi) so imeli velike, so\u010dne in sladke plodove \u2013 tako dobre, da jih radi jemo in z njimi polnimo zaboj\u010dke \u0161e danes.<\/span><\/p>\n

–<\/span>Jagode to niso.<\/strong><\/span> Strokovna opa\u017eanja zvedavih botanikov razkrivajo, da \u00bbjagoda\u00ab, ki jo s takim u\u017eitkom jemo, v resnici ni \u00bbjagoda\u00ab, temve\u010d birni plod. Prave jagode se razvijejo iz cvetnega pesti\u010da in imajo semena v notranjosti, na\u0161a jagoda pa ni ni\u010d drugega kot omesenelo cveti\u0161\u010de, posuto z drobnimi plodi\u010di \u2013 ja, to so drobna zrnca, enakomerno posuta po celotni povr\u0161ini jagode (v vsakem od njih se pa skriva seme). Mimogrede, (botani\u010dno) prave jagode u\u017eivamo \u0161e dolgo po tem, ko je sezona nepravih (a vendarle hkrati edinih zares pravih) \u017ee mimo – bu\u010de, paradi\u017enik in kumare, vse to so po botani\u010dni definiciji jagode. In banane \u2013 banane so jagode (jagode pa niso banane, se pa z njimi lepo ujamejo v sadni solati, poskusite!)<\/span><\/p>\n

–<\/span>Jagodnjak se razmno\u017euje vegetativno<\/strong><\/span>, s pritlikami. To so tiste dolge tanke lovke, ki poganjajo v vse smeri in zaradi katerih bi rastlino gotovo ozna\u010dili za invazivko ali vsaj plevel, \u010de nas ne bi njeni plodovi tako navdu\u0161evali. Lahko se jagodnjak razmno\u017euje tudi s semeni<\/span>,<\/strong><\/span> a to je zamudno opravilo, s katerim se resni gojitelji jagod praviloma ne ukvarjajo, divje vrste jagod pa tako \u0161irijo imperij svojega rasti\u0161\u010da.<\/span><\/p>\n

-Jagode so neklimakteri\u010dni sade\u017ei –<\/strong><\/span> po obiranju ne zorijo ve\u010d. To pomeni, da ne oddajajo zorilnega plina etilena (tako kot na primer jabolka ali banane) in ko jih utrgamo, je konec: ali so ravno prav\u0161nje ali pa pa\u010d ne (Kerin vedno ujame pravi trenutek).<\/span><\/p>\n

-Sladkost, aroma, so\u010dnost, struktura in velikost plodov so odvisni od sorte, temperature, prsti, padavin, son\u010dne svetlobe, starosti rastline in \u0161e \u010desa. <\/span>Cel kup dejavnikov, na katere ima kmet v\u010dasih prav malo vpliva<\/strong><\/span>, samo upa lahko in dr\u017ei pesti, da se letos posre\u010dijo.<\/span><\/p>\n

–<\/span>Jagode so rde\u010de, ker med zorenjem v njih nastajajo antocianini<\/strong><\/span>, rastlinska barvila rde\u010de, vijoli\u010dne ali modre barve (kak\u0161ne barve bodo, je odvisno od pH). Antocianini so brez vonja in brez okusa (za to v jagodah poskrbijo sladkorji), imajo pa pomembno funkcijo privabljanja opra\u0161evalcev (pri cvetovih) in razna\u0161alcev semen (pri plodovih). Nas so prepri\u010dali.<\/span><\/p>\n

-Ja, jagode so tudi zdrave. <\/strong><\/span>Ena pest in vitamina C bomo imeli dovolj za cel dan (glede na uradno priporo\u010dene koli\u010dine), pa mangana, vlaknin, folatov, kalija, magnezija in vitamina K nam tudi ne bo manjkalo.<\/span><\/p>\n

-Jagode varujejo pred premo\u010dnim UV sevanjem<\/strong><\/span>. Italijansko-\u0161panska znanstvena naveza je tkivnim kulturam dodajala ekstrakte jagod v razli\u010dnih koncentracijah in ugotovila, da z vi\u0161anjem koncentracij izginjajo po\u0161kodbe DNA in drugih celi\u010dnih komponent, ki so sicer posledica UV \u017earkov. Menda si \u017eelijo zdaj ustvariti son\u010dno kremo iz jagod, o njeni morebitni u\u017eitnosti pa \u0161e niso spregovorili.<\/span><\/p>\n

–<\/span>Dale\u010d najve\u010d jagod pridelajo v ZDA<\/strong><\/span>, z nekaj sto tiso\u010d tonami razlike pa jim sledijo \u0160panija, Tur\u010dija, Egipt in Mehika. Nekje zadaj capljajo Japonska, Poljska, Rusija, Maroko, Italija in Nem\u010dija. Slovenije pa ni na seznamu (o, \u010de bi poskusili na\u0161e, bi jo nekam \u017ee uvrstili).<\/span><\/p>\n

–<\/span>Jagode se hitro pokvarijo.<\/strong><\/span> Za\u010dne se z eno, drugi dan je plesnive pol ko\u0161are. Re\u0161itev: pojejmo \u010dimprej, po dveh dneh menda za\u010dnejo izgubljati tudi ve\u010dje koncentracije hranil.<\/span><\/p>\n

–<\/span>Dobrih, sladkih jagod je \u0161koda za recepte. <\/strong><\/span>Vi\u0161ke, \u010de so, raje spravimo v zamrzovalnik kot majski spominek za zimo. <\/span><\/p>\n

<\/a>–<\/span>Ekolo\u0161ke lokalne jagode<\/strong><\/span>, nanje moramo \u010dakati precej dlje kot na tiste vodnate lepotice iz \u0160panije, a se spla\u010da. <\/span>Brez pesticidov in umetnih gnojil, pa z veliko okusa in minimalnim prelaganjem sem ter tja<\/strong><\/span> \u2013 pojemo jih lahko kar neumite (pri tistih iz trgovine tega raje ne po\u010dnite), pa \u0161e listke s peclja si lahko privo\u0161\u010dimo zraven (so dober vir hranil, v sadnem napitku pa sploh ne motijo). <\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

http:\/\/botanika.biologija.org\/zeleni-skrat\/radovednez\/razmnozevanje_jagodnjak.htm<\/span><\/p>\n

http:\/\/www.sciencedaily.com\/releases\/2012\/08\/120803082907.htm<\/span><\/p>\n

http:\/\/www.whfoods.com\/genpage.php?tname=foodspice&dbid=32<\/a><\/p>\n

http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Strawberry<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

STE VEDELI O JAGODAH? Majske kralji\u010dne so kon\u010dno dozorele in kar sli\u0161imo jih lahko, kako se nam ponujajo: \u00bbpoglejte nas, pojejte nas!\u00ab No, dobro, prav verjetno si njihove vzklike le domi\u0161ljamo, a \u010disto iz trte izvito to spet ni \u2013 rastline svoje sladke, barvite in nasploh mamljive plodove pa\u010d ustvarjajo zato, da jih \u017eivali (to… Continue reading Skoraj vse o jagodah<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2,9],"tags":[],"class_list":["post-2621","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-listki","category-poglobljeno","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2621","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2621"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2621\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2621"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2621"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2621"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}