{"id":3742,"date":"2012-05-27T20:57:45","date_gmt":"2012-05-27T19:57:45","guid":{"rendered":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/blog\/?p=1405"},"modified":"2024-04-12T07:25:03","modified_gmt":"2024-04-12T05:25:03","slug":"pesticidi-v-nasi-hrani-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/pesticidi-v-nasi-hrani-2\/","title":{"rendered":"Pesticidi v na\u0161i hrani"},"content":{"rendered":"

?asi so taki, clinic<\/a> da je kar dobro vedeti, kaj dajemo vase. Da je dobro jesti veliko sadja in zelenjave, to vsi vemo in to je poleg klini?nih raziskav dokazala tudi ?isto resna statistika \u2013 pri WHO (World Health Organization) pravijo, da so nezadostne koli?ine sadja in zelenjave v prehrani krive za pribli\u017eno 14% smrti zaradi raka na ?revesju, 11% smrti zaradi sr?no\u017eilnih obolenj in 9% smrti, ki so posledica mo\u017eganske kapi.<\/p>\n

Ni problema, pore?emo, sploh pa ne zdaj, ko je sadja in zelenjave na pretek. Kaj pa, ?e skupaj z njima vase vna\u0161amo tudi snovi, ki lahko v dolo?enih koli?inah \"\"<\/a>po\u0161kodujejo \u017eiv?evje, povzro?ijo nenormalne delitve celic in ovirajo normalno delovanje hormonalnega sistema?<\/p>\n

Toba?ni listi ne zadostujejo ve?<\/strong>
\nKot pesticide so v?asih (uporabljali so jih \u017ee v Mezopotamiji kak\u0161ne 4000 let nazaj) uporabljali snovi iz narave, u?inkovit insekticid je bil na primer izvle?ek iz listov tobaka, v zadnjem stoletju pa je stvar postala bolj resna. Bolj intenzivna pridelava hrane pomeni ve? \u0161kodljivcev in manj\u0161o odpornost rastlin nanje, pa tudi ve?jo potrebo po u?inovitih agresivnih sredstvih za zatiranje. In ?eprav so pesticidi \u0161e kako u?inkoviti v \u00bbboju proti \u0161kodljivcem\u00ab (ob tem bi biodinami?ni kmetje glasno protestirali in prav je tako), imajo tudi svojo ceno. V prvi vrsti jo pla?a okolje, ker se pesticidi ne razgradijo kar tako in tudi ko se, so nove spojine ve?krat \u0161e bolj toksi?ne kot prej. Ker nobena snov ni in ne more biti specifi?na, torej tak\u0161na, da bi delovala samo na en to?no dolo?en organizem, recimo na bolha?a (to je tisti po\u017ere\u0161ne\u017e, ki, priznajmo, prav umetni\u0161ko popestri liste rukole), je vsak pesticid toksi?en tudi za \u0161e mnoge druge organizme kot zgolj za tar?nega.<\/p>\n

Ne pogine samo bolha?<\/strong>
\nTako \u017eiv?ni sistem ne bo odpovedal samo bolha?u (ve?ina insekticidov je namre? nevrotoksi?nih, ve\u017eejo se na ionske kanal?ke v \u017eiv?nih celicah in blokirajo prenos \u017eiv?nih signalov, ti pa so potrebni za ?isto vse dejavnosti, kar si jih le moremo zamisliti), ampak tudi ?ebeli in \u0161e marsikateri \u017eivalci, brez katere do zadnje pikice dodelan sistem narave ni popoln. \u0160e huje, ve?ino pesticidov rastline absorbirajo in kar naenkrat je strup povsod \u2013 v koreninah, v steblu, v listih, cvetovih in tudi v plodovih \u2013 ops, predvsem te imamo pa radi tudi mi, ljudje. Kako pesticidi delujejo na ljudi, o tem se da razmi\u0161ljati na dva na?ina. Prvi? ?isto po doma?e z zdravo kme?ko pametjo in ta nam pravi, da nekaj ne bo v redu. ?e ubije bolha?a, tudi za nas ne more biti dobro, konec koncev si po zgradbi in delovanju telesa nismo tako zelo razli?ni (z vinsko mu\u0161ico si na primer delimo okrog 60% istih genov). Drugi pristop k pesticidom in \u0161kodljivosti za na\u0161e zdravje je znanstven. Ta je bolj zamotan in mu preprosta logika ni dovolj, samo raziskave in dokazi ?rno na belem nekaj veljajo. Raziskav o vplivu pesticidov na ?love\u0161ki organizem pa je, presentljivo, sila malo. Delno zato, ker imajo tisti bolj vplivni in bogati ve? niti v rokah (no?emo stra\u0161it s teorijami zarote, ampak tako pa? je) in delno zato, ker je dolgoro?ni vpliv toksi?ne snovi na nas te\u017eko sledljiv in dokazljiv.<\/p>\n

O strupenosti pesticidov, ?e smo jim neposredno izpostavljeni, ni dvoma. Ameri\u0161ko zdru\u017eenje za industrijsko medicino (American Journal of Industrial Medicine) je leta 2001 objavilo rezultate kalifornijske raziskave, s katero so ugotovili, da je med tamkaj\u0161njimi kmetovalci in njihovimi dru\u017einami bistveno ve?ja pojavnost levkemije in raka na \u017eelodcu, maternici in mo\u017eganih kot med ostalim prebivalstvom. Svetovna zdravstvena organizacija (World Heath Organization) ocenjuje, da se vsako leto s pesticidi hudo zastrupi 3 milijone delavcev iz dr\u017eav v razvoju, od tega jih okrog 18 000 zaradi zastrupitve umre. Delavci na vseh ve?jih planta\u017eah sadja ali zelenjave so zato za\u0161?iteni od glave do peta, kadar delajo s pesticidi.<\/p>\n

Tok, tok, a je pesticid doma?<\/strong>
\nVpra\u0161anje, na katerega ni trdno argumentiranih odgovorov je, koliko pesticidov ostane v hrani, ki pride do potro\u0161nika. Nekateri (ti nekateri so predvsem lastniki ogromnih planta\u017e) trdijo, da kemi?ne snovi v plodove tako ali tako ne prodrejo, a je to prav slaba tola\u017eba, ?e vemo, da se pesticidi prvi? ne razgradijo, drugi? pa se v konvencionalni pridelavi uporabljajo predvsem tako imenovani koktejli pesticidov, me\u0161anice ve? razli?nih pesticidov. Vsak od njih je bil sicer testiran in mu je bila dolo?ena maksimalna dovoljena koli?ina, ki se jo \u0161e sme izmeriti v \u017eivilu, za me\u0161anice pa tak\u0161nih podatkov ni. Prav tako se pesticidom v \u0161kropivih obi?ajno dodajajo druge snovi, kot so topila in surfaktanti, skupno u?inkovanje teh pa prav tako ni preverjeno.<\/p>\n

Strupi v na\u0161i, prav slovenski hrani?<\/strong>
\nV Sloveniji je bilo leta 2007 registriranih 329 registriranih pripravkov in 214 aktivnih snovi, uporabljanih za zatiranje tak\u0161nih in druga?nih \u0161kodljivcev. Od tega jih 19 velja za skrajno nevarne (visoka stopnja strupenosti, WHO), 30 za zelo strupene, 17 za potencialno rakotvorne, 6 za potencialno mutagene, 99 pa jih je nevarnih za okolje.<\/p>\n

Prisotnosti ve?ine se v kon?nih \u017eivilih sploh ne testira, ?eprav obstajajo neodvisne \u0161tudije, ki dokazujejo njihovo \u0161kodljivost. Za organofosfate, kamor sodi ve?ina danes uporabljanih pesticidov, je dokazano, da povzro?ajo mutacije, rakava obolenja in so toksi?ni za \u017eiv?evje. Ljudje, ki so jim bili izpostavljeni, so trpeli za glavoboli, depresijo, pozabljivostjo in zmanj\u0161ano koncentracijo, izgubo apetita, nespe?nostjo, slabostjo in splo\u0161nim slabim po?utjem. Pri nas je dovoljenih 6 organofosfatnih pesticidov, ki sodijo na spisek najnevarnej\u0161ih strupov (to so zinfos-metil, demeton, diazinon, diklorvos, metidation in paration, brrr, \u017ee sli\u0161i se neprijetno). V prosti prodaji je bilo leta 2003 pet aktivnih snovi, ki po evropskih direktivah (EU \u2013 Resolution on Endocrine Disruptors) veljajo za najhuj\u0161e motilce hormonalnega sistema (to so vinklozolin, tiram, linuron, atrazin in alaklor).<\/p>\n

Pesticidi v telo, pesticidi iz telesa (vmes pa \u0161e kak\u0161en ostane)<\/strong>
\nNe gre se torej hecati s hrano, za katero ne vemo, kako je rasla in s ?im je bila tretirana. Res, da ne bomo umrli, ?e pojemo kilogram \u0161pricanih ?e\u0161enj, a problemati?ni znajo biti dolgoro?ni vplivi pesticidov na zdravje. Teh ne pozna nih?e, nenazadnje so tako agresivna sredstva za zatiranje \u0161kodljivcev med nami \u0161ele nekaj desetletij.<\/p>\n

Otroci pojedo ve? hrane (in tako tudi pesticidov)<\/strong>
\n\u0160e posebej nas bi moral skrbeti vpliv pesticidov na otroke. Ker tehtajo manj, zau\u017eijejo na kilogram telesne te\u017ee veliko ve? hrane kot odrasli. Pesticidov se zato v njih hitro nabere ve? kot bi bilo sprejemljivo. Njihova prisotnost v urinu se zazna \u017ee takoj po zau\u017eitju hrane, ki jih vsebuje. V eni od raziskav so skupino otrok hranili v treh lo?enih obdobjih, sprva s konvencionalno pridelano hrano, nato z ekolo\u0161ko in na koncu spet s konvencionalno hrano. Koncentracija organofosfatov v urinu je bila povi\u0161ana ob u\u017eivanju konvencionalno pridelane hrane in se je \u017ee po petih dneh hranjenja z ekolo\u0161kimi \u017eivili zni\u017eala, takoj nato pa ob prehodu nazaj na s pesticidi obremenjena \u017eivila spet pove?ala.<\/p>\n

Druga \u0161e posebej ranljiva skupina so nose?nice, saj plod preko popkovine prejema enake snovi, kot jih vase vna\u0161a mama in je nanje veliko bolj ob?utljiv kot ona, ki \u017ee ima razvit obrambni sistem.<\/p>\n

Pa \u0161e bolj okusno<\/strong>
\nNa, pa \u0161e bolj okusna je lokalna ekolo\u0161ko pridelana hrana. Tudi zato, ker je sezonska, ker se paradi\u017enik ni skrival v temi in solata ni trenirala plavanja v raztopini gnojila. Toliko, da ne boste rekli, da se ukvarjamo samo z zdravjem in da je od ne?esa pa? treba umret. Saj to dr\u017ei, ampak ?e \u017ee, nam od pesticidov res ni treba. \u0160e toliko bolje, ?e hkrati spodbujamo slovenske ekolo\u0161ke kmete (ki imajo v Sloveniji res krasne mo\u017enosti za uspeh, a res zlati ?asi zanje \u0161e niso pri\u0161li), pomagamo pri varovanju okolja in si nabiramo dobro karmo, ko na bolj prijazen na?in odganjamo bolha?e, strune, u\u0161i in kar je \u0161e take nadloge.<\/p>\n

O kmetovalcih in \u0161kodljivosti pesticidov, ki so jim izpostavljeni:
\nhttp:\/\/jrscience.wcp.muohio.edu\/fieldcourses07\/PapersCostaRicaArticles\/BananaPlantationEmployees.html<\/a>
\nhttp:\/\/www.cdc.gov\/mmwr\/preview\/mmwrhtml\/00056485.htm<\/a>http:\/\/news.change.org\/stories\/farm-workers-suffer-the-most-from-pesticide-exposure
\nhttp:\/\/news.change.org\/stories\/farm-workers-suffer-the-most-from-pesticide-exposure<\/a><\/span><\/span><\/p>\n

Nasploh o pesticidih:
\nwww.pesticidi.net
\nhttp:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Pesticide
\nhttp:\/\/www.cdpr.ca.gov\/docs\/dept\/comguide\/effects_excerpt.pdf<\/a><\/span><\/span><\/p>\n

http:\/\/www.kemija.org\/index.php\/kemija-mainmenu-38\/24-kemijacat\/191-pesticidi-uporabne-ali-nevarne-spojine<\/a><\/span><\/span><\/p>\n

Raziskave o \u0161kodljivosti:
\nhttp:\/\/extoxnet.orst.edu\/pips\/parathio.htm
\nhttp:\/\/cerch.org\/prenatal-exposure-to-organophosphate-pesticides-and-iq-in-7-year-old-children\/
\nhttp:\/\/cerch.org\/tag\/organophosphates\/
\nhttp:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pmc\/articles\/PMC1241770\/
\nhttp:\/\/www.sciencedirect.com\/science\/article\/pii\/S0013935100940763<\/a><\/span><\/span><\/p>\n

O koristnosti u\u017eivanja sadja in zelenjave:
\nhttp:\/\/www.who.int\/dietphysicalactivity\/fruit\/en\/<\/a><\/span><\/span>)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

?asi so taki, clinic da je kar dobro vedeti, kaj dajemo vase. Da je dobro jesti veliko sadja in zelenjave, to vsi vemo in to je poleg klini?nih raziskav dokazala tudi ?isto resna statistika \u2013 pri WHO (World Health Organization) pravijo, da so nezadostne koli?ine sadja in zelenjave v prehrani krive za pribli\u017eno 14% smrti… Continue reading Pesticidi v na\u0161i hrani<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[397,1],"tags":[],"class_list":["post-3742","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-otroci","category-uncategorized","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3742","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3742"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3742\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5531,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3742\/revisions\/5531"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3742"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3742"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3742"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}