![\"\"](\"https:\/\/www.zeleni-zabojcek.si\/zz\/wp-content\/uploads\/2012\/05\/strup.png\" "\\"strup\\"")
<\/a>po\u0161kodujejo \u017eiv\u010devje, povzro\u010dijo nenormalne delitve celic in ovirajo normalno delovanje hormonalnega sistema?<\/p>\nToba\u010dni listi ne zadostujejo ve\u010d<\/strong> Ne pogine samo bolha\u010d<\/strong> O strupenosti pesticidov, \u010de smo jim neposredno izpostavljeni, ni dvoma. Ameri\u0161ko zdru\u017eenje za industrijsko medicino (American Journal of Industrial Medicine) je leta 2001 objavilo rezultate kalifornijske raziskave, s katero so ugotovili, da je med tamkaj\u0161njimi kmetovalci in njihovimi dru\u017einami bistveno ve\u010dja pojavnost levkemije in raka na \u017eelodcu, maternici in mo\u017eganih kot med ostalim prebivalstvom. Svetovna zdravstvena organizacija (World Heath Organization) ocenjuje, da se vsako leto s pesticidi hudo zastrupi 3 milijone delavcev iz dr\u017eav v razvoju, od tega jih okrog 18 000 zaradi zastrupitve umre. Delavci na vseh ve\u010djih planta\u017eah sadja ali zelenjave so zato za\u0161\u010diteni od glave do peta, kadar delajo s pesticidi.<\/p>\n Tok, tok, a je pesticid doma?<\/strong> Strupi v na\u0161i, prav slovenski hrani?<\/strong> Prisotnosti ve\u010dine se v kon\u010dnih \u017eivilih sploh ne testira, \u010deprav obstajajo neodvisne \u0161tudije, ki dokazujejo njihovo \u0161kodljivost. Za organofosfate, kamor sodi ve\u010dina danes uporabljanih pesticidov, je dokazano, da povzro\u010dajo mutacije, rakava obolenja in so toksi\u010dni za \u017eiv\u010devje. Ljudje, ki so jim bili izpostavljeni, so trpeli za glavoboli, depresijo, pozabljivostjo in zmanj\u0161ano koncentracijo, izgubo apetita, nespe\u010dnostjo, slabostjo in splo\u0161nim slabim po\u010dutjem. Pri nas je dovoljenih 6 organofosfatnih pesticidov, ki sodijo na spisek najnevarnej\u0161ih strupov (to so zinfos-metil, demeton, diazinon, diklorvos, metidation in paration, brrr, \u017ee sli\u0161i se neprijetno). V prosti prodaji je bilo leta 2003 pet aktivnih snovi, ki po evropskih direktivah (EU \u2013 Resolution on Endocrine Disruptors) veljajo za najhuj\u0161e motilce hormonalnega sistema (to so vinklozolin, tiram, linuron, atrazin in alaklor).<\/p>\n Pesticidi v telo, pesticidi iz telesa (vmes pa \u0161e kak\u0161en ostane)<\/strong> Otroci pojedo ve\u010d hrane (in tako tudi pesticidov)<\/strong> Druga \u0161e posebej ranljiva skupina so nose\u010dnice, saj plod preko popkovine prejema enake snovi, kot jih vase vna\u0161a mama in je nanje veliko bolj ob\u010dutljiv kot ona, ki \u017ee ima razvit obrambni sistem.<\/p>\n Pa \u0161e bolj okusno<\/strong> O kmetovalcih in \u0161kodljivosti pesticidov, ki so jim izpostavljeni: Nasploh o pesticidih: http:\/\/www.kemija.org\/index.php\/kemija-mainmenu-38\/24-kemijacat\/191-pesticidi-uporabne-ali-nevarne-spojine<\/a><\/span><\/p>\n Raziskave o \u0161kodljivosti: O koristnosti u\u017eivanja sadja in zelenjave: \u010casi so taki, da je kar dobro vedeti, kaj dajemo vase. Da je dobro jesti veliko sadja in zelenjave, to vsi vemo in to je poleg klini\u010dnih raziskav dokazala tudi \u010disto resna statistika \u2013 pri WHO (World Health Organization) pravijo, da so nezadostne koli\u010dine sadja in zelenjave v prehrani krive za pribli\u017eno 14% smrti zaradi… Continue reading Pesticidi v na\u0161i hrani<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2,9],"tags":[],"class_list":["post-81","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-listki","category-poglobljeno","entry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=81"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/81\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=81"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=81"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zeleni-zabojcek.si\/za\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=81"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nKot pesticide so v\u010dasih (uporabljali so jih \u017ee v Mezopotamiji kak\u0161ne 4000 let nazaj) uporabljali snovi iz narave, u\u010dinkovit insekticid je bil na primer izvle\u010dek iz listov tobaka, v zadnjem stoletju pa je stvar postala bolj resna. Bolj intenzivna pridelava hrane pomeni ve\u010d \u0161kodljivcev in manj\u0161o odpornost rastlin nanje, pa tudi ve\u010djo potrebo po u\u010dinovitih agresivnih sredstvih za zatiranje. In \u010deprav so pesticidi \u0161e kako u\u010dinkoviti v \u00bbboju proti \u0161kodljivcem\u00ab (ob tem bi biodinami\u010dni kmetje glasno protestirali in prav je tako), imajo tudi svojo ceno. V prvi vrsti jo pla\u010da okolje, ker se pesticidi ne razgradijo kar tako in tudi ko se, so nove spojine ve\u010dkrat \u0161e bolj toksi\u010dne kot prej. Ker nobena snov ni in ne more biti specifi\u010dna, torej tak\u0161na, da bi delovala samo na en to\u010dno dolo\u010den organizem, recimo na bolha\u010da (to je tisti po\u017ere\u0161ne\u017e, ki, priznajmo, prav umetni\u0161ko popestri liste rukole), je vsak pesticid toksi\u010den tudi za \u0161e mnoge druge organizme kot zgolj za tar\u010dnega.<\/p>\n
\nTako \u017eiv\u010dni sistem ne bo odpovedal samo bolha\u010du (ve\u010dina insekticidov je namre\u010d nevrotoksi\u010dnih, ve\u017eejo se na ionske kanal\u010dke v \u017eiv\u010dnih celicah in blokirajo prenos \u017eiv\u010dnih signalov, ti pa so potrebni za \u010disto vse dejavnosti, kar si jih le moremo zamisliti), ampak tudi \u010debeli in \u0161e marsikateri \u017eivalci, brez katere do zadnje pikice dodelan sistem narave ni popoln. \u0160e huje, ve\u010dino pesticidov rastline absorbirajo in kar naenkrat je strup povsod \u2013 v koreninah, v steblu, v listih, cvetovih in tudi v plodovih \u2013 ops, predvsem te imamo pa radi tudi mi, ljudje. Kako pesticidi delujejo na ljudi, o tem se da razmi\u0161ljati na dva na\u010dina. Prvi\u010d \u010disto po doma\u010de z zdravo kme\u010dko pametjo in ta nam pravi, da nekaj ne bo v redu. \u010ce ubije bolha\u010da, tudi za nas ne more biti dobro, konec koncev si po zgradbi in delovanju telesa nismo tako zelo razli\u010dni (z vinsko mu\u0161ico si na primer delimo okrog 60% istih genov). Drugi pristop k pesticidom in \u0161kodljivosti za na\u0161e zdravje je znanstven. Ta je bolj zamotan in mu preprosta logika ni dovolj, samo raziskave in dokazi \u010drno na belem nekaj veljajo. Raziskav o vplivu pesticidov na \u010dlove\u0161ki organizem pa je, presentljivo, sila malo. Delno zato, ker imajo tisti bolj vplivni in bogati ve\u010d niti v rokah (no\u010demo stra\u0161it s teorijami zarote, ampak tako pa\u010d je) in delno zato, ker je dolgoro\u010dni vpliv toksi\u010dne snovi na nas te\u017eko sledljiv in dokazljiv.<\/p>\n
\nVpra\u0161anje, na katerega ni trdno argumentiranih odgovorov je, koliko pesticidov ostane v hrani, ki pride do potro\u0161nika. Nekateri (ti nekateri so predvsem lastniki ogromnih planta\u017e) trdijo, da kemi\u010dne snovi v plodove tako ali tako ne prodrejo, a je to prav slaba tola\u017eba, \u010de vemo, da se pesticidi prvi\u010d ne razgradijo, drugi\u010d pa se v konvencionalni pridelavi uporabljajo predvsem tako imenovani koktejli pesticidov, me\u0161anice ve\u010d razli\u010dnih pesticidov. Vsak od njih je bil sicer testiran in mu je bila dolo\u010dena maksimalna dovoljena koli\u010dina, ki se jo \u0161e sme izmeriti v \u017eivilu, za me\u0161anice pa tak\u0161nih podatkov ni. Prav tako se pesticidom v \u0161kropivih obi\u010dajno dodajajo druge snovi, kot so topila in surfaktanti, skupno u\u010dinkovanje teh pa prav tako ni preverjeno.<\/p>\n
\nV Sloveniji je bilo leta 2007 registriranih 329 registriranih pripravkov in 214 aktivnih snovi, uporabljanih za zatiranje tak\u0161nih in druga\u010dnih \u0161kodljivcev. Od tega jih 19 velja za skrajno nevarne (visoka stopnja strupenosti, WHO), 30 za zelo strupene, 17 za potencialno rakotvorne, 6 za potencialno mutagene, 99 pa jih je nevarnih za okolje.<\/p>\n
\nNe gre se torej hecati s hrano, za katero ne vemo, kako je rasla in s \u010dim je bila tretirana. Res, da ne bomo umrli, \u010de pojemo kilogram \u0161pricanih \u010de\u0161enj, a problemati\u010dni znajo biti dolgoro\u010dni vplivi pesticidov na zdravje. Teh ne pozna nih\u010de, nenazadnje so tako agresivna sredstva za zatiranje \u0161kodljivcev med nami \u0161ele nekaj desetletij.<\/p>\n
\n\u0160e posebej nas bi moral skrbeti vpliv pesticidov na otroke. Ker tehtajo manj, zau\u017eijejo na kilogram telesne te\u017ee veliko ve\u010d hrane kot odrasli. Pesticidov se zato v njih hitro nabere ve\u010d kot bi bilo sprejemljivo. Njihova prisotnost v urinu se zazna \u017ee takoj po zau\u017eitju hrane, ki jih vsebuje. V eni od raziskav so skupino otrok hranili v treh lo\u010denih obdobjih, sprva s konvencionalno pridelano hrano, nato z ekolo\u0161ko in na koncu spet s konvencionalno hrano. Koncentracija organofosfatov v urinu je bila povi\u0161ana ob u\u017eivanju konvencionalno pridelane hrane in se je \u017ee po petih dneh hranjenja z ekolo\u0161kimi \u017eivili zni\u017eala, takoj nato pa ob prehodu nazaj na s pesticidi obremenjena \u017eivila spet pove\u010dala.<\/p>\n
\nNa, pa \u0161e bolj okusna je lokalna ekolo\u0161ko pridelana hrana. Tudi zato, ker je sezonska, ker se paradi\u017enik ni skrival v temi in solata ni trenirala plavanja v raztopini gnojila. Toliko, da ne boste rekli, da se ukvarjamo samo z zdravjem in da je od ne\u010desa pa\u010d treba umret. Saj to dr\u017ei, ampak \u010de \u017ee, nam od pesticidov res ni treba. \u0160e toliko bolje, \u010de hkrati spodbujamo slovenske ekolo\u0161ke kmete (ki imajo v Sloveniji res krasne mo\u017enosti za uspeh, a res zlati \u010dasi zanje \u0161e niso pri\u0161li), pomagamo pri varovanju okolja in si nabiramo dobro karmo, ko na bolj prijazen na\u010din odganjamo bolha\u010de, strune, u\u0161i in kar je \u0161e take nadloge.<\/p>\n
\nhttp:\/\/jrscience.wcp.muohio.edu\/fieldcourses07\/PapersCostaRicaArticles\/BananaPlantationEmployees.html<\/a>
\nhttp:\/\/www.cdc.gov\/mmwr\/preview\/mmwrhtml\/00056485.htm<\/a>http:\/\/news.change.org\/stories\/farm-workers-suffer-the-most-from-pesticide-exposure
\nhttp:\/\/news.change.org\/stories\/farm-workers-suffer-the-most-from-pesticide-exposure<\/a><\/span><\/p>\n
\nwww.pesticidi.net
\nhttp:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Pesticide
\nhttp:\/\/www.cdpr.ca.gov\/docs\/dept\/comguide\/effects_excerpt.pdf<\/a><\/span><\/p>\n
\nhttp:\/\/extoxnet.orst.edu\/pips\/parathio.htm
\nhttp:\/\/cerch.org\/prenatal-exposure-to-organophosphate-pesticides-and-iq-in-7-year-old-children\/
\nhttp:\/\/cerch.org\/tag\/organophosphates\/
\nhttp:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pmc\/articles\/PMC1241770\/
\nhttp:\/\/www.sciencedirect.com\/science\/article\/pii\/S0013935100940763<\/a><\/span><\/p>\n
\nhttp:\/\/www.who.int\/dietphysicalactivity\/fruit\/en\/<\/a><\/span>)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"