Poleti nikoli ne rečemo: imamo domačo zelenjavo (ker je vsem jasno, da jo imamo). Pozimi pa nas to vedno znova razveseli (dobro, vedno imamo tudi kolerabo in črno redkev, to je tudi jasno, ampak tega – krivično, ampak taki smo – ne štejemo med zelenjavo).
Pozimi pa vedno, ko vidimo tankolistno zelenjavo, krholistno zelenjavo, od veselja zadrhtimo. V tem tednu se tako drhtnje kar ne neha. Poglejte in se razveselite (ali naročite in vzdrhite ali poljubna kombinancija vsega tega):
|