Če čebela iz zemlje izgine, lahko živi človek le še štiri leta, brez čebel ni opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več človeka. (Albert Einstein)
Iz starega v novo
V ciklusu življenja čebelje družine obstaja obdobje, ko se v čebeljem panju pripravlja rojstvo nove matice. Stara matica skupaj s starimi čebelami zapusti svoj dom, svoje gnezdo, zapusti svoj pašnik, svoje območje, s seboj vzame le tisto najnujnejše, le toliko medu in cvetnega prahu, kolikor lahko odnese s seboj. Vse ostalo pa prepusti mladi/novi matici in novi družini. Kakšno veličastno dejanje je to! Takega fenomena ne zasledimo nikjer drugje v naravi. Če bi danes kateri izmed staršev naredil podobno dejanje, bi bil v javnosti zagotovo označen kot zelo čudna oseba, v svetu čebel pa je to nekaj povsem običajnega. To je njihovo pravilo. S tega vidika predstavlja čebela nekaj, kar v našem socialnem življenju še ne obstaja, to je resnično nekaj, kar je v evolucijskem pogledu nekaj izjemno naprednega, je kot žarek, ki nakazuje natančno smer v svet čiste ljubezni.
Čebela pri svojem delu ne dela nikakršnih razlik. Svoje poslanstvo opravlja za vse rastlinske vrste, brez izjeme, ne ločuje rastlin po vrsti, barvi, okusu, ne ločuje niti tega ali so rastline konvencionalno ali ekološko obdelovane. Čebela opravlja svoje poslanstvo in s tem omogoča preživetje človeške vrste.
Čebele potrebujejo našo pomoč
Stanje današnje družbe se odraža v življenju čebel. Živimo v času, ko propad čebel postaja dramatičen. Množični pogini, nenavadna vedenja čebel, nove bolezni, industrilizacija čebel je pustila svoj davek. Ljudje smo pripeljali čebelo v stanje, ko ne prenese nobene obremenitve več, nujno ji moramo pomagati, da bo sploh lahko preživela.
Ne zgolj brez kemije, marveč po meri čebele
Ne gre zgolj in samo zato, da imamo v prodaji med brez kakršnih koli kemičnih ostankov, gre za to, da čebelarimo po »meri čebele«. Način dela mora odražati zadovoljevanje resničnih potreb čebel, saj bomo le tako zagotavljali pogoje za dolgotrajno vitalnost čebelje družine.
Količina medu/donos medu ne sme biti merilo za čebelarja, čebelam lahko odvzamemo le toliko in le tisti višek, ki ga sama ne potrebuje za svoj obstoj in razvoj.
Čebalam moramo zagotoviti ne samo prijeten, ampak tudi harmoničen/terapevtski dom (panji morajo biti izdelani izključno iz naravnih materialov, brez prisotnosti železnih izdelkov, pri izdelavi/merah velja upoštevati pravilo Zlatega reza. Izključeno je dražilno krmljenje ali zimsko krmljenje samo z sladkorjem, četudi je ta ekološki. Rezanje kril maticam, ter drugi agresivni ukrepi za preprečevanje rojenja so v čebelarjenju po meri čebele izključeni. Razmnoževanje čebel je možno samo v času rojenja, uporabljamo samo matice, ki so se rodile v panjih, umetno vzrejenih matic ne kupujemo in ne dodajamo družinam. Osnova za čebelarjenje po meri čebele je uporaba čistega neoporečnega voska.
Kaj pa, ko čebele zbolijo
V primeru bolezni uporabljamo homeopatijo, (homeopatski preparat na osnovi biodinamičnega praparata iz koprive oz. z oznako 504 in homeopatski preparat na osnovi zlata) v prehodnem obdobju za zatiranje varoje uporabljamo izključno mravljično in oksalno kisilno, tudi ta sredstva bo moral čebelar v prihodnosti nadomestiti izključno s homeopatskimi preparati.
Čebelarjenje po meri čebele ( v navedenem kontekstu lahko tako čebelarjenje označimo tudi biološko/dinamično- ekološko čebelarjenje) je v tem obdobju nujno potebno in osnova za ohranitev čebele, vendar v prihodnosti tudi to ne bo več dovolj. Čebeli bomo morali pomagati, da pridobi nove vitalne sile, s katerimi se bo lahko uspešno obranila negativnim zemeljskim vplivom ( podnebne spremembe, elektromagnetna sevanja, pesticidi, gensko spremenjeni organizmi v naravi). To pa narekuje, da bomo morali začeti uporabljati vrsto dodatnih ukrepov; izbira in selekcija tistih čebeljih družin, ki so pokazele večjo sposobnost prilagajanja kaotičnim razmeram, sejanje določenih rastlin v bližini stojišč čebel, uporaba homeopatije na teh rastlinah (rastlina jih vitalizira, čebela pa se z obiskom teh cvetov naužije dodatnih vitalnih sil), delo s čebelami (odpiranje panjev) izključno v obdobjih, ko so na zemlji prisotne sile svetlobe in toplote (obdobje 6 zvezdnih znamenj).
O akacijevem medu
Akacijev med izvira iz cvetenja Robinie pseudoacacie, ki cveti konec aprila/začetek maja, zahvaljajoč svetlobnim silam, ki se v tistem obdobju koncentrirajo v vejicah akacije. Po Rudolfu Steinerju, ustanovitelju Antropozofije, prihaja do tega procesa vsled delovanja planeta Venere, ki je v tistem obdobju pod vplivom Sonca in zvezdne konstelacije Ovna. Tudi čebele so v neposredni povezavi s planetom Venero. Zaradi medsebojnega vliva konstelacij Venere in ozvezdja Ovna označimo akacijev med kot med »brez primerjave«. Prav vsi medi so dobri, odvisno od okusa uporabnikov, ma najboljši med za izrek »pol žlice na dan«, je akacijev med.
Kljub temu, da sem še čebelar začetnik (čebelarim 5 let) poskušam kar se le da čebelariti po meri čebele. Zagotavljam zgoraj navedene in opisane ukrepe, ki so dostji strožji, kot jih predpisujejo predpisi o ekološkem čebelarjenju, določeni ukrepi so celo strožji od Demeter smernic čebelarjenja. Zavedam pa se, da sem pri delu šele na začetku. Spoznavanje, razumevanje, opazovanje in delo s čebelami je kot vseživljenjsko učenje. Lastnosti in znanja, ki so skita v tem majhnem, ljubečem insektu, ki ga imenujemo čebela, in katerih pik je lahko tudi zelo neprijeten, moramo spoznavati in se od njih učiti. Naša dolžnost kot človeška vrsta pa jim je pomagati, da bodo preživele. Ko pomagamo čebelam, pomagamo sebi.
Po malih mericah
Med uživamo zelo zmerno (to je zelo koncentirano živilo). Ne glede, kako ga imamo radi, velja zlato pravilo: redno dnevno uživanje največ pol žlice medu na dan ima zdravilne učinke brez primerjave. Več kot toliko je samo hrana, v velikih količinah pa dosežemo ravno nasprotni učinek za človeški organizem.
Vabim Vas, da poveste svoje mnenje. Če se odločite za nakup našega medu, boste poleg zdravilnih učinkov, tako kot opisano pridelanega medu, pripomogli, da bom lahko delal to, kar čutim kot svoje poslanstvo, pomagati čebeli. Vesel bi bil tudi vašega komentarja glede okusa medu (lahko je za vas presladek, preoster, z okusom po sadju, zemlji, lahko pa je enostavno zelo dober, ali pa vam ni všeč) skupaj bomo tako oblikovali opis okusa medu, ki se spreminja glede na stanje v naravi (na primer večja prisotnost regrata v letošnjem letu pri cvetličnem medu).
Zlatko Haskič
Paracag
Tel. 040 895 383
Email: zlatko.haskic(at)gmail.com