Kakšnekrati smo čisto navdušeni, spet drugič pa kakšen zabojček, kakšno zelenjavo, tudi kakšnega kmeta malo postrani gledamo in nam nič ni všeč, kaj nam je pripeljal in mi nimamo nadomestila tisto noč za vaš zabojček in potem damo v zabojček tisto zelenjavo pa vam napišemo kakšno pisemce pa kmetu tudi. In nekaterim kmetom je dovolj enkrat, drugim pa tolikokrat, da kdo izmed vas prej obupa. To je čisto zares tak bolj resen del zabojčkanja, ki lahko pusti grenak priokus (dobesedno, v skrajnem primeru). Ker kmetov ni neizmerno mnogo, moramo tudi več pisem pisati kot bi si želeli. Mi bi raje vedno fino svežo, ravno prav zrelo zelenjavo zlagali (kmetje pa imajo včasih tudi kakšno, ki odstopa od tega opisa).
Ampak ko smo začeli, tega bo zdaj zdaj dve leti, si seveda vsega tega nismo predstavljali, prodajanje zelenjave se nam je zdel tak kar preprost posel. Rekli smo si tudi, da to ne pa bo še en zadrt servis za resnobne ljudi. Začeli smo s predpostavko, da so naši naročniki dobro misleči in da če se mi trudimo (in če običajno uspemo), potem bo tudi naročnicam všeč in jih bo vedno več, vse dokler ne bomo lahko to počeli tako zares (pa še vedno malo za hec), da bomo lahko živeli od tega. In da bomo vse skrajno poenostavili, da bo le še delalo. Hudo smo navdušeni nad vsem, kar temelji na zaupanju do vas, do nas in do kar enih, ki gredo mimo vaših zabojčkov na hodniku največjega bloka in ga sploh ne ukradejo (niti za šport ne). Pa ko vi pustite denar za prevzeti zabojček v lončku, pa zabojček čisto sami vzamete, pa plačate ne-pred-dostavo, take reči nas navdušujejo, ker funkcionirajo brez krčevitega nadzora.
Tako na poletje smo v dilemi, kakšen recept dati in včasih, kot recimo danes, se toliko časa odločamo med različnimi uporabami paradižnikov in drugih sezonskih zelenjav (pa tudi manj sezonskimi, kot je zelje), da urednikov zvonček zazvoni in je treba listič oddati za zabojčke. In potem ostanete čisto brez recepta (kar pa je seveda bolje kot dobiti slabega). Če pa preverite blog, se pa tam gotovo najde kaj zanimivega.
Odkod smo v tem tednu
- Danijel Kovačič, Ljutomer; grozdje belo, grozdje rdeče, kumare, ohrovt listnati, paradižnik, hruške viljamovke
- Boris Fras, Ankaran; paradižnik, bučke (furlanske rumene), fige, paprika babura, paprika kozji rog, paprika zelena, paradižnik češnjevec, paradižnik za vkuhavanje, sladki feferoni, slive, jajčevec
- Alojz Kastelic, Mirna Peč, jabolka
- Urška Kersnik, Lukovica, kumare, hruške, bazilika, majaron, paradižnik
- Romana Jarc Sečnik, Horjul, bučke, radič tržaški solatnik, solata, blitva, stročji fižol
- Janez Retar, Gozd Reka, čebula, česen, korenje, rdeča pesa, solata endivija, blitva,
- Ceglarjevi, Verd, paprika kurtovska kapija
- Pavla Luzar, Nova vas, Bloke, krompir in slive
- Aleš Kersnik, Cerknica, blitva, peteršilj, mlado zelje
Breskve, lubenice, nektarine, to je pa iz Italije.
Poletje gre h koncu
Čeprav temperature tega ne kažejo, poletje slovo jemlje, kar se bo kmalu poznalo tudi pri izbiri. Iz silovitih poletnih barv bomo šli najprej v bolj umirjene, potem pa v vedno bolj zemeljske, dokler ne bomo v februarju končali hmm, bomo videli kje, vse je odvisno od količine snega in mraza. V tem tednu še imamo fige, pa so že mnogo bolj dobre kot lepe, s paradižniki se še lahko igramo, jih je dovolj s vseh koncev (v skrajno srečnem primeru jih bomo imeli vse do novembra), pa tudi paprike in kumar nič ne manjka. Čaka nas jesenski naval solate, pa več na vročino občutljivih zelenjav bomo imeli (špinača pa brokoli sta že taka).
Danes imamo bolj zračne listke.
Naš račun še vedno enak, 10100-0047314752 pri Banki Koper (Čarna d.o.o., Runkova 6, Ljubljana).
Sklic najdete na računu pa tudi v potrdilnem emailu. Oba sta pravilna, kateregakoli vzamete (sta pa različna).
www.zeleni–zabojcek.si / Facebook / Twitter / 051 499 396