Dnevnik zabojčkarja na zasnežen dan

Na četrtkov dan smo imeli 276 zabojčkov za dostaviti. Napoved je bila slaba, padlo bo do 30 cm snega. Vse se je uresničilo, snega je bilo res veliko.
Takole je šlo:

3:11 Alexandra sporoči, da so zabojčki pripravljeni. Nočna izmena je končala dolgo sredo.

5:00 začetek mojega delovnega jutra. Zunaj je vse belo, nebo je belo, cesto so nekje spodaj pod snegom. Glavne ceste so lepo splužene, tudi stranske. A sneg zares naletava in kmalu bo slabše.

5:45 Hala B (naše skladišče na Obrijah na Studnovi kmetiji). Vse mirno, 275 zabojčkov lepo zloženih čaka, da jih odpeljemo po domovih. Nekaj v Maribor, Celje, Novo mesto, Koper in ostala mesta s City Expressom, večino po Ljubljani in okolici sami. Kruh izpod Šmarne gore je že tudi tu, onega iz Polzele še ne. Razdelim mleko po izoliranih škatlah. Pripravim zabojčke za City Express. Razdelim kruh, kot ga pač je.

6:30 Pride Tilen s Krompirčkom. Kruha še vedno ni.

7:00 Matic s Korenčkom pride. Tilen odide brez kruha, dogovorjeno, da ga, ko kruh pride, ulovim na Rožniku s kruhom, preden dostavi prvi naročnici kruh.

7:30 odidem z Obrij v Šiško, doma prevzamem otroka (ta ni za v zabojček).

7:46 prvi klic naročnice, zbolela in si želi dostavo na drug naslov. Ni težave, ker je z dopoldne na popoldne in ker bo zabojček z istim voznikom. (do konca dne bo še 146 pogovorov, a tega še ne vem).

8:11 Planika želi količino za petkovo dostavo mleka.

8:14 Kruh pripeljejo, a glej glej, sreča v nesreči, v Šiško, kjer sem (in kjer imamo sedež podjetja. Voznik je nov in ni poznal pravega kraja dostave). Tako imam ves kruh, ki je še manjkal in se mi ni potrebno vračati na Obrije.

8:34 Matic kliče, ima nesrečo, Korenček je čisto malo krajši, od zadaj so ga skrajšali. K sreči je bila povzročiteljica čisto razumna ženska, dogovori se z njo. Noben človek in noben zabojček ni bil poškodovan.

8:37 Kruh za Rožnik Rudnik dopoldne dostavljen na Rožnik Tilnu, kjer ga še toplega da prvi naročnici.

8:40 Matic kliče, prtljažnika ne morem odpreti, saj so zadnja vrata udrta. Dogovorjeno, da nadaljuje z dostavo in zabojčke vleče ven iz kombija skozi stranska vrata, jaz pridem s čimerkoli, kar odpre vrata. Najdem kramp, strojniška akcija (če ne gre s silo, vzami večje kladivo). (medtem oddam otroka v vrtec, spotoma). (Korenček je med vikendom že na servisu, menda ni nič hudega).

8:55 Oddam kruh Izidorju, ki vozi po Bežigradu.

9:10 Mostec. Najdem Matica in Korenčka, s krampom in ne-vem-s-kako-že odpreva zadnja vrata, ki se zdaj ne dajo več zapreti (sliši se bolj destruktivno, kot je bilo v resnici). Bolje to, kot da so čisto zaprta ves dan. Odidem proti Obrijam, da bi ujel City Express, preden odpelje zabojčke po Sloveniji, nekaterim še manjka kruh.

9:15 Obvoznica za Bežigradom. Matic pokliče, čisto zares sem obtičal v Mostecu. Kot razloži, je na koncu ceste, tam dol levo in desno, na nespluženi cesti. Pomoč potrebuje. Hmm, sliši se, kot da je šel tja, kjer vendar vsak ve, da se v takem vremenu ne gre. Obrnem in spet se peljem stran od Obrij, v Mostec.

9:25 Korenček je obtičal na koncu slepe ulice, ob koseškem bajerju, zgleda kot nedolžna cesta, sicer nesplužena, a klanec ni hud, a na koncu te poti je čakala past. Ampak res je obtičal. Ima zadnji pogon in zabojčki niso dovolj težki (Matic omenja profil na gumah, hm), da bi se zvlekel ven.

Po nekaj iteracijah, uporabi zabojčkov kot lopate za sneg, kot podložne plošče, po iskanju zanke na zadnji strani kombija, kjer bi ga lahko privezali in potegnili ven (a zanke ni, zlomka), po vsem tem kombi temeljito odkopljeva, Matic ga rine sem in tja, jaz imam lažje delo z volanom, kombi spraviva v snežni kolovoz in potem kar hitro vzvratno tistih 300 metrov do glavne ceste. (sliši se manj zapleteno, kot je bilo).

10:35 Grem proti Obrijam, a se spomnim, da sem pozabil en zabojček vzeti iz Korenčka. Obrnem in poiščem Matica, ni daleč. Pomembno je, da se ob tem zvrnem in poletim v sneg.

10:55 Končno prihod na Obrije. Zabojčki so že šli naprej, brez kruha (ovsenega, ostalega smo imeli izpod Šmarne gore). Kaj hočemo, tako je, danes ni šlo bolje. Malo uredim halo B in se pripravim na razvoz nekaj svojih zabojčkov po Fužinah, Tilen ima namreč preveč (Rožnik, Rudnik, Kodeljevo je dovolj za tak sneg).

12:20 Odhod z Obrij. Naročnica iz Kopra po emailu že javi, da ni bilo kruha. Odgovorim šele žez nekaj ur, a je vse prijazno razumela.

12:45 Dogovorjeno, da Izidor, ko se vrne, pomaga Maticu v Centru, dva zabojčka dostavi, nič več in potrebno.

13:50 Dostavim svoj zadnji zabojček, 3 zabojčki so bili dostavljeni zamujeni, a naročniki obveščeni. Odhod v Šiško. Spotoma dostavim še en kruh v Centru, ki ga Matic ni imel. Tudi ostail vozniki obveščajo, da so končali z dostavo.

15:00 Nekaj klicev, a mirno.

16:00 Vozniki, štirje, začeli z dostavo. Zdi se, da bo šlo bolj mirno kot dopoldne, saj jih ima vsak nekaj manj za dostavit. Zame pavza (kar se službe tiče), razen klicev, ki pa jih ni bilo prav veliko.

18:00 Odpeljem se proti Grosuplju, pomagam Izidorju, tako je bilo vnaprej dogovorjeno. Vse tekoče, zdi se, da bo šlo, nekaj malega operativnih klicev.

19:00 Izidor pove, da bo končal ob 19:30 v Polju. Dobro, če bo potrebno, lahko pomaga ostalim, če se zalomi.

19:10 Tilen sporoči, da ima težave. Ima še 14 zabojčkov, za dobri dve uri. Dogovor z Izidorjem, da bo pomagal, ko konča.

19:30 Izidor konča. Ko pride na Rudnik, dostavi 4 bližnje zabojčke in še enega, ki ga je ponesreči vzel z Obrij.

19:50 Končam v Grosuplju, usmerim se proti Obrijam.

19:50 Tilen pove, da bo šlo do 20:45. Računamo, da bodo naročnice in naročniki vedeli, zakaj zamujamo. Ne potrebuje dodatne pomoči.

20:20 Preverim Obrije, pospravim in grem v Šiško. V Šiški dostavim še zadnji zabojček, kot je dogovorjeno (pozno naročilo).

21:25 Srečanje z vozniki na Smrekarjevi. Zaključimo dan. Dan je bil res naporen, dolg in napet, a zadovoljni smo, ker se je iztekel srečno, brez večjih nesreč.