Zdi se nam, da smo končno ujeli bistvo: spoštovanje je tisto, kar je najbolj pomembno pri našem delu. Če bi mi ne
spoštovali vaše odločitve, da bi raje bolje jedli in boste za to dali tudi več svojega denarja, se pri delu ne bi tako potrudili. In če bi vi našega truda ne spoštovali, nam zabojčka ne bi plačali – kaj vam pa moremo. Bi rekli, da je kaj manjkalo, pa čeprav ni (kar se ne sliši tako hudo kot kraja). Bi rekli, da je kaj gnilo, čeprav ni bilo. Bi iz Shrambe odnesli polna naročja korenja, no, mogoče olivnega olja, se bolj izplača, in pozabili izpolniti dobavnico. Nihče vas ne bi opazil, še vedno nimamo kamere v Shrambi (in dobro nam gre, da je nikoli ne bo).
In tudi če gre kaj narobe, pri nas ali pri vas, nam vi to poveste, ker spoštujete naše delo in želite, da bi bili boljši –
ker je to dobro za vas in za nas (in za vse, ki bi raje bolje jedli, pa nas še niso našli).
Vse skupaj je tako zelo preprosto, potrudili se bomo, da nikoli ne bo drugače.
Verjetno ste nas že razkrinkali. Prišli smo iz ozvezdja Brassica in naša misija je, da boste vzljubili repo! Zato smo
ustvarili ZZ in vsak drugi teden (kar je znanstveno dokazano še nekako sprejemljivo) napišemo (skozi pero Oddelka lepih umetnosti, seveda) repin recept. Tako tokrat:
Gosta repina juha
repa, pol kg; olupljena, razčetverjena. Kozarec sojinega mleka, mleka kar tako ali vode; lovorov list, cel poper, jedilni škrob (ali pa tudi ne), sol, mlet poper, muškatni orešček
Repo skuhate do mehkega (25 min). Medtem v mleku ali vodi grejete lovor, klinčke in cel poper. Naj bo tik pod vreliščem, kakšni dve minuti, potem odstavite.
Kuhano repo na grobo pretlačite. Iz mleka odstranite začimbe, dodajte škrob (ali žličko moke, bolje kot nič). Pokuhajte, dokler se ne zgosti. Dodajte sol in poper in potresite muškatni orešček. Vse to dodajte k repi in zmešajte v gosto kremno juho. Otroke navajajte k poštenju (a tu jim lahko zamolčite, da je notri repa. Za njihovo zdravje gre! In naš repni uspeh). Ta juha je tako detoks (kar je super moderno te dni), da že samo branje o njej zelo pomaga.
Brokolijeva juha,
še mnogo bolj preprosta kot pasulj (ne pa tako nasitna):
brokoli, česen.
Brokoli skuhate, dodate česen, s paličnim mešalnikom zmeljete, pa mogoče posolite (da ni
pretirano detoks). Pojeste. Ste detoksicirani (nam se zdi koncept detoksanja hecen, priznamo, a juha je dobra).
Od kje je kaj v tem tednu: Studen, Obrije: maslena buča, zelje, repa, krompir, radič. Retar, Gozd Reka: radič, repa,
koleraba, bučke rezane, kifeljčar; Kastelic, Mirna Peč: jabolka opal in topaz; Purgaj, Cerkvenjak, demeter idared . Jarc, Horjul: radič, ohrovt, Zakrajšek, Bloke: koleraba, ohrovt, rdeča pesa, endivija. Kersnik, Cerknica: stročji fižol, mlada čebula, repa z zelenjem (bolje, zelenje z repo); Krišelj, Hotemaže: koromač, paradižnik, jajčevec, češnjevec, por. Nared, Kožljek: korenje, korenje rdeče in rumeno, drobna rdeča pesa.
Pomlad je tu. Nam je kar hudo, ker imamo na kombijih zimske gume pa celo snežne verige, nič nas ne bi ustavilo. A snega ni. To ni dobro ne za žičničarje in ne za pridelke, še huje je to, ker (statistično vzeto) zima bo, kakšna zmrzal še tudi in vse, kar bo kar kmalu začelo odganjati, bo šlo adijo. Dobro je le za radiče in ohrovte, ki nadvse zadovoljno čakajo po njivah in potem hop v zabojčke. No, saj vemo, da je šele začetek leta in kot se mogoče še spomnite, lani po obetavnem začetku pomladi nič ni zraslo vse do konca maja. Dež in mraz. Ni lahka, kmečka, nikoli ni idealno.
Zabojčkanje je dramatičen šport. Tik pred zdajci nam v angloavstrijščini piše Finkova sodelavka (www.bio-fink.at), ki pripravlja naše naročilo za sredino dostavo: „now I know more for tomorow. I’m sorry but I have no Lauch,
Bananen and no Radiccio, because 1 palette didn’t arrive…“ (nismo prejeli radiča, banan in pora, ker paleta ni prispela). In potem se vedno nekako razreši. Ali pa tudi ne, se zgodi. Rezane bučke pujskom, nam pa buče. Malo pred dostavo sporočijo Retarjevi, da so rezane bučke, ki so od daleč izgledale še prav fine, od blizu in predvsem od noter čisto zanič. Tako jih ni v zabojčkih, smo jih pa vsem, ki ste v to privolili, zamenjali z muškatnimi bučami. Ni isto, uporaba je pa podobna. Bučke bodopa Retarjevi pujski pojedli.
Turbo kokoške. Že spet se bo zgodilo, da boste nekateri dobili res res sveža kokošja jajca. Kokoška namreč znese največ eno jajce na dan, včasih pa tudi ne. Ker smo prodali nekaj jajc preveč, da bi bila pripravljena do sredinega pakiranja, bo Silva čakala čisto do četrtkovega razvoza in čakala na prav zadnja jajca, da jih doda v škatle in te zabojčke. Všeč nam je, da te kokoške živijo zunaj in živijo, dokler ne umrejo (oziroma poginejo, verjetno), od same starosti, da jih Stanko pa Silva sploh ne pojesta. To nam je res všeč (zdi se nam, da njim tudi).
Vedno smo veseli plačila na: 10100-0047314752 pri Banki Koper (Čarna d.o.o., Runkova 6, Ljubljana). Sklic je
SI00XXXX, XXXX je številka prejetega računa. Naročite lahko tudi direktno bremenitev (trajnik).
www.zeleni–zabojcek.si / Facebook / @zabojcek / 051 499 396.