Listek iz zabojčka 31 (2014) – Zeleni zabojček

V tem tednu smo imeli v Oddelku za lepe umetnosti skoraj že pripravljan res lep, prilično dolg programski govor. Pa je potem že šesti (ali je to deveti?) dan deževalo in nas je minila volja do vsega. Tudi kmetje hodijo naokoli namrgodeni (zdaj ne bi snemali reklam z njimi). Poletje je čas za sonce, trajekt v Grčiji, malce suše, vse to je primerno in se spodobi za poletje (se še spomnite lanskega?). Da pa razmišljaš, ali bo res lepo debel krompir prej zgnil, preden boš uspel prebroditi do njega; ali bodo bučke splesnele že kar na njivi ali bodo prej zrele; ali bodo zabojčkarji tožili, da tole sadje pa zelenjava res ni obstojno – vse to je tako sitno, da nisi za na noben plakat. Pa še po hrbtu ti teče, ko nabiraš zelenjavo. (Saj se tudi mi vsake toliko opomnimo in spomnimo, da je fino, ker smo živi, a v tem vremenu nas pa tudi to ne razveseli). Seveda, slabo vreme ima tudi dobre plati. Zelenjava zori počasi, tudi stročjemu fižolu se ne mudi z zrnjem.

Stročji fižol. Fino se ujame s čebulo, česnom, kisom ali limoninim sokom, peteršiljem, šetrajem, koprom, orehi in sirom. Ponekje ga obogatijo z maslom, kislim mlekom, drugje z zaseko ali ocvirki in kislo smetano ali pa praženimi drobtinami.
Juha 500 g stročjega fižola, 1 žlica olja, 4 stroki, česna, 1 čebula, 1 šopek peteršilja, 750 ml zelenjavne jušne osnove, 3 žlice kisle smetane, 1 ščepec belega popra, 1 žlička soli Čebulo in peteršilj drobno nasekljamo, česen olupimo in vsak strok prerežemo na pol. Fižol temeljito operemo, odcedimo in narežemo na približno 1 cm dolge koščke. Zavremo liter osoljene vode, vanjo stresemo stročji fižol in česen, ki ju na zmernem ognju kuhamo približno 20 minut. Zmiksamo v gosto maso, le pest fižola shranimo za krasitev. V drugem loncu spražimo čebulo, dodamo jušno osnovo (ali vodo) in mešamo tako dolgo, da ta zavre. Nato dodamo fižolovo maso in dobro premešamo. Prilijemo še toliko vode/juhe, da dobimo redkejšo juho, ki ji dodamo kislo smetano, poper, in če je potrebno, dosolimo. Ko juha zavre, jo odstavimo, serviramo, potrosimo s petršiljem in okrasimo s prihranjenim stročjim fižolom.

Fižol s sezamom. 2 žlici sezamovih semen, 450 g stročjega fižola, 2 žlički (riževega) kisa, 2 žlički sojine omake, 0,5 žličke (sezamovega) olja, 2 ščepca soli, ščepec sveže mletega črnega popra V ponvi na nizki temperaturi na suho do zlatorumenega popražimo sezam. Ponev večkrat potresemo, da se sezamova semena enakomerno popražijo. Stročji fižol narežemo na krajše kose in skuhamo (damo ga v mrzlo vodo), 10 minut vrenja je dovolj. V skodelici zmešamo kis, sojino omako, olje, sol in poper. Kuhan stročji fižol damo v skledo in čezenj prelijemo pripravljeno mešanico. Vse skupaj dobro premešamo, potrosimo s popraženim sezamom in postrežemo. [okusno.si]

Od kje je kaj v tem tednu: Studen, Obrije: krompir, solata, česen, špinača, blitva, špinača,paradižnik. Retar, Gozd Reka: korenje rumeno in rdeče, rdeča pesa, kifeljčar, koleraba, stročji fižol, velike bučke, rdeče zelje; Fras, Ankaran: bučke, paradižnik, paprika zelena, paprika babura, jajčevci, melone, lubenice, slive; Dani Kovačič, Ljutomer: solata, kumare, bučke, rdeča pesa, paradižniki, koromač; Vrbnjak, Kuršinci: kumare, bučke, zelena šopki, peteršilj šopki, stročji fižol, mlado zelje; Ana Močilnik: slive; Boštjan Slemenšek: sezonska jabolka; Kersnik Urška: koromač, mlada čebula.

Naše počitnice se bližajo. Počitnice so fine, ker se lahko družiš s prijatelji ali pa ne, če bi se rad spočil od njih. Ni ti treba delati (ali pa tudi, če delaš v majhnem podjetju). V vseh primerih je takole: Tradicionalne počitnice okoli velikega šmarna (15. avgusta) so že skoraj tu, še dva tedna. Zabojčkov ne bomo dostavljali od 11. do 15. avgusta.

Hladilnica se bliža. Te dni montirajo agregate, to so tiste reči, ki rabijo elektriko in delajo hlad. V začetku drugega tedna bodo montirali še vrata in ola, prerežemo zabojček in hladilnica dela! (Saj ne, da bi jo rabili, v teh hladnih dneh, a kmalu pridejo hruške viljamovke in z njimi običajna drama – ali jih bomo prej pojedli in prodali ali pa bodo postale prezrele – tik tak tik tak).

Prvi poziv bodočim partnerjem Zelenega zabojčka. Imate lokal ob prometni cesti (ali pa ob manj prometni cesti) in bi bili veseli obiskovalcev? Imate hišo, ki ima dvorišče, klet, lopo, kjer bi lahko prijazni naročniki prevzeli zabojčke, vrečko ali nekaj takega prijaznega in neškodljivega? V zameno bi vam ponudili partnerske cene Zelenega zabojčka (ki so seveda nižje kot nepartnerske). Zanimivo? Veseli bomo vašega sporočila.

Več hranilnih snovi v eko zelenjavi in sadju. Verjetno že veste, Znanstveniki Univerze v Newcastlu so na podlagi študije 343 publikacij dokazali, da je v ekološki hrani več hranilnih snovi, manj težkih kovin, sploh da je čisto zares boljša. Vse to se nam zdi super in to tudi čisto zares verjamemo. Študija je bil del EU projekta, zaključena pa s sredstvi Sheepdrove trust. Sheepdrove trust je pa, če poenostavimo, ekološka kmetija… in seveda, nikoli ne grizeš roke, ki te hrani (tudi če je ta ekološka roka, ti si pa na Newcastle University).

Družba za poljedelstvo in koristne umetnosti. Zveni zabojčkasto? Sicer niso razvažali zabojčkov, so pa tudi skrbeli za razvoj kmetijstva od 1767 naprej (ko je bilo še vse kmetijstvo ekološko). Kasneje so imeli precej bolj dolgočasno ime, Kranjska kmetijska družba, po prvi vojni pa Kmetijska družba v Ljubljani. In ker so imeli več desettisoč članov (svojim članom so delili brezplačne sadike sadnih dreves, to že od nekdaj deluje), so jih po drugi vojni ukinili (tradicija gor ali dol – ali pa ravno zaradi nje). V njenem prostore v centre se je pa vselila SAZU, ni slabo.

Vedno smo veseli plačila na: 10100-0047314752 pri Banki Koper (Čarna d.o.o., Runkova 6, Ljubljana). Sklic je SI00XXXX, XXXX je številka prejetega računa. Naročite lahko tudi direktno bremenitev, ta je udobna in vedno bolj priljubljena.
www.zeleni–zabojcek.si / Facebook / @zabojcek / 051 499 396