O hrani in odnosih, pa nekaj malega o ušescih

Sonce sveti, ravno prav, ni vroče in ne zmrzuje. V takem je lepo biti kmet, nabirati po njivah, kar je zraslo.

Če je pa takole kot ta teden, bi pa marsikateri kmet želel trdno (ali pa mehko, vseeno) streho nad glavo, da bi mu ne teklo za vrat, ko bo sklonjen nabiral pridelke. Ampak ni druge, nabrali bodo in takole bo v tem tednu:

Poštarji in taki imajo v teh dneh veliko dela: tudi GLS. Zato se bolj pogosto kot sicer zgodi, da kakšen zabojček grdo zamudi in ni dostavljen v sredo, kot bi moral biti. Če načrtujete slovesno večerjo s sestavinami iz zabojčka za sredin zvečer, nikar. V tem tednu so tako zamudili trije zabojčki od tridesetih ogroženih. Ni veliko, če pa je vaš, je pa zelo, zelo sitno.

Pri Kasteličevih na Dolenjskem že več kot deset let jemljemo jabolka – topaze, opale, sanse in še kakšno sorto.

Kakšno leto je tako, da je jabolk premalo in smo hvaležni, ker nam jih prodajo. Spet drugič je jabolk preveč ali pa kupcev premalo, pa je obratno.

Letos so šole in vrtci zaprti, prodaja po trgovinah in stojnicah zmanjšana, tako je za Kasteličeve prodaja skozi Zelene zabojčke še bolj pomembna. Tudi zato so njihovi golden orangi ta teden v zabojčkih (pa ker so dobri, jasno).

Nič posebnega vam ne znamo povedati, le to, kar je res: da vam želimo, da čimbolje preživite dežen in hladen kovidski teden. Nekaj malega bo k temu prispevala tudi dobra hrana iz Zelenega zabojčka, ki so jih lahko naročite domov.
Ja, to je vse za ta teden.

vaši malce razmočeni (je pa dobro za kožo) zeleni zabojčkarji