Večno vprašanje – kaj jesti za zajtrk? Nekaj takega seveda, da bo vrečo dolgo držalo pokonci, da bodo z veseljem jedli in pojedli tudi otroci, pa da zato ne bo treba vstajati sredi noči. Svinjska krača na primer, ta za zajtrk res ni primerna, saj bi se kuhala celo noč, zjutraj pa nikomur ne bi dišala. Sadje je že boljša izbira, ne potrebuje nobene predpriprave, ker je okusno samo po sebi (na primer mehak, zrel kaki). A včasih si zaželimo kaj bolj konkretnega, otroci hočejo kaj bolj izvirnega, hladno oblačno vreme pa kar kliče po čem bolj toplem. In pridejo v igro stari, dobri, preizkušeni – kosmiči.
Vsak kosmič še ni žitarica
Slovenci imamo za kosmiče svojo besedo, za žitarice (iz katerih so kosmiči narejeni) pa svojo. Angleži rečejo vsem kar »cereals«. A kosmiči in žitarice niso eno in isto. Čeprav so žitarice lahko kosmiči (npr. ovseni kosmiči, pirini kosmiči, rženi kosmiči itd.), pa kosmiči niso nujno žitarice (npr. Nestle kosmiči, Kellog’s kosmiči itd.). Že pripravljeni kosmiči, ki jih lahko kupimo v trgovinah – in so, roko na srce, res nadvse priročni, hitro pripravljeni in otroci jih obožujejo – večkrat vsebujejo nekaj malega žitaric (običajno pšenice), pa veliko sladkorja (da jih imajo otroci radi, tako pač je). Vsem bleščečim izjavam navkljub (»zdrav zajtrk«, »zdravje v vaši skledi«, »obilje vitaminov in mineralov«), takšni kosmiči niso najboljša izbira.
Leta 2009 je od britanskega združenja kupcev prišla novica, da ima velika večina kosmičev, oglaševanih kot za zajtrk nadvse primeren obrok, precej klavrno hranilno vrednost. V raziskavi so kupljene kosmiče (večino teh ponujajo tudi v naših trgovinah) primerjali s priporočili FSA (Food Standards Agency): samo 8 % jih je vsebovalo sladkor v priporočenih količinah. Od stotih znamk jih je 31 v priporočeno velikem obroku vsebovalo več kot 4 žlice sladkorja –da ne govorimo o tem, da povprečen lakotnik zjutraj poje več kot priporočenih 30-40 gramov. To pa ni več malo – mimogrede pojemo za zajtrk več belega sladkorja kot če bi pojedli krof, za povrh pa še toliko soli, kot če bi pospravili vrečko čipsa. Od 28 različnih znamk kosmičev, ki so oglaševani kot kosmiči za otroke, le eni niso vsebovali preveč sladkorja – in še ti so vsebovali preveč soli. Podobne raziskave se je lotila tudi Zveza potrošnikov Slovenije in za presladke označila tudi domače ponudnike kosmičev.
Poceni sestavine za uničevanje zdravja
No, pa kaj zato, bi rekel kdo, nekaj več sladkorja ne škodi in naše telo ga ima rado. A članek iz Nature trdi drugače: presežek sladkorja v prehrani naj bi bil (posredno) odgovoren za 35 milijonov smrti po svetu letno. Posredno pomeni preko povišanega tveganja, da zbolite za sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi boleznimi, rakom in si nakopljete težave z jetri in debelostjo (ves čas je seveda govora o procesiranem sladkorju, ne tistim, ki ga naravno prisotnega najdemo v kakiji in jabolkih). In zakaj bi proizvajalci kosmičev to hoteli? Pravzaprav nočejo, ali pa jim je le vseeno, oni pač hočejo, kar hoče vsak ponudnik česarkoli in kar konec koncev hočemo tudi pri Zelenem zabojčku – da bi čimveč ljudi rado jedlo, kar ponujajo (ponujamo) in da bi se to čimbolje prodajalo (in da se denar nato vlaga v razvoj, nove okuse kosmičev in podobno – no, Zeleni zabojček ne dela nič podobnega, mi ne odkrivamo tople vode in novih okusov, ampak le tisto, kar se jé že tisočletja). In stvar se dobro prodaja, če je dobrega okusa (vsebuje veliko sladkorja), več denarja pa priteče v blagajno, če je narejena iz poceni sestavin (konvencionalna pšenica) – tako na koncu za 375-gramsko škatlo Kellog’s kosmičev odštejete priližno 3 eure, proizvajalca pa sestavine in proces predelave (ki je tudi poceni, tako kot sestavine) prideta vsega skupaj nekaj deset centov. In da je »prevara« (ki to ni, navsezadnje so vse karte odkrito na mizi in vsi vemo, za kaj gre, tudi sodelujemo prostovoljno) popolna, se nas večina še bolj malo znajde med vsemi okvirčki s hranilno vrednostjo, malo je tudi drobnega tiska, nekaj zamolčanega, in že smo pri zajtrku iz poceni sestavin z veliko sladkorja in malo hranilne vrednosti.
Rešitev: žitarice
»Nič več branja nalepk, nič več škodljivega sladkorja in poceni sestavin – vse to, odkar naročamo Zeleni zabojček!« Malo za šalo, malo zares, tako nekako bi šla naša reklama, ki ponuja hitro rešitev, in čisto zares ponujamo preproste alternative sladkanim kosmičem. To so seveda žitarice (ki bi tako ali tako morale sestavljati večino vseh kosmičev, pa jih ne).
Zanje velja, da so nasiten (ker vsebujejo veliko sestavljenih sladkorjev) in hranljiv (ker vsebujejo tudi različne vitamine in minerale) zajtrk. Uživanje žitaric za zajtrk je v več raziskavah povezano z zmanjšanim tveganjem za razvoj srčnožilnih bolezni in debelostjo. Na Kreti so na primer primerjali prehranske navade otrok v letih 1992/93 in 2006/07 ter zaključili, da je slabše zdravstveno stanje novejših generacij med drugim posledica zmanjšanega vnosa neprocesiranih žitaric, ki so jih zamenjali hitri prigrizki (mednje spadajo tudi že pripravljeni sladki kosmiči).
V koš torej s škatlami poceni sestavin, s katerih se nam smejijo taki in drugačni risani junaki (pa še igračko ali vsaj kak gram kosmičev gratis dobimo – priznamo, res je mamljivo). Žitarice je potrebno zaužiti v drugačni, polnovredni obliki. Lahko tudi kot kosmiče, take brez dodatkov (poleg že kar popularnih ovsenih tudi pirine, ržene, riževe in še kakšne), in narejene doma (če imate kosmičnik, ročno napravo, ki za šalo spreminja cela žitna zrna v kosmiče). Druga možnost so zdrobljena zrna, zdrob-ljena v pirin, koruzni ali kakšen drug zdrob. Skuhamo v mleku, osladimo, dodamo svež kaki ali naribano jabolko in potresemo z mletimi orehi. Ideja za okusen zajtrk sicer, je pa primerno tudi za sladico. Nasploh je to fina ideja za to, kako otroke ali starejše izbirčneže prepričati, da mora biti zajtrk zdrav. V naslednjih dveh primerih še ugotovili ne bodo, da gre za zajtrk in ne za sladico.
Zdrobov narastek
-120 g pirinega zdroba
-0,5 l mleka ali vode
-2 zrela kakija
-1 zrela banana
-2 večji jabolki
Zdrob skuhamo v mleku ali vodi. Nato vanj naribamo jabolki in zamešamo zmečkana kakija in banano, dobro premešamo ter maso pečemo v namaščenem pekaču na 180°C približno 45 minut.
Zdrobove rezine s kokosom (vir: Kulinarika.net)
– 4 jedilne žlice sezamovih semen (za bolj izrazit okus jih prepražimo
-125 g pirinega zdroba
-250 g rjavega sladkorja
-700 ml kokosovega mleka
-2 žlici olivnega olja
-2 jajci
-čajna žlička mletega kardamoma
Zdrob, sladkor in kokosovo mleko damo v kozico in na srednjem ognju med nenehnim mešanjem zavremo. Ko zavre, dodamo maščobo in mešamo, dokler masa ne začne odstopati od stene posode. Potem umaknemo z ognja in pustimo, da se masa povsem ohladi. Vmes večkrat premešamo.
Iz beljakov stepemo čvrst, a ne pretrd sneg in ga del vmešamo v ohlajeno zdrobovo maso. Potem dodamo še oba rumenjaka in kardamom ter preostanek snega in z leseno kuhalnico mešamo, da masa postane rahla in so vse sestavine dobro premešane. Testo damo v namaščen pekač ali pekač, obložen s folijo za peko oziroma peki papirjem, potresemo po vrhu sezamova semena ter pečemo 45 minut v pečici, ogreti na 160 stopinj. Ko je pecivo ohlajeno, ga zrežemo na rezine.