?asi so taki, clinic da je kar dobro vedeti, kaj dajemo vase. Da je dobro jesti veliko sadja in zelenjave, to vsi vemo in to je poleg klini?nih raziskav dokazala tudi ?isto resna statistika – pri WHO (World Health Organization) pravijo, da so nezadostne koli?ine sadja in zelenjave v prehrani krive za približno 14% smrti zaradi raka na ?revesju, 11% smrti zaradi sr?nožilnih obolenj in 9% smrti, ki so posledica možganske kapi.
Ni problema, pore?emo, sploh pa ne zdaj, ko je sadja in zelenjave na pretek. Kaj pa, ?e skupaj z njima vase vnašamo tudi snovi, ki lahko v dolo?enih koli?inah 
poškodujejo živ?evje, povzro?ijo nenormalne delitve celic in ovirajo normalno delovanje hormonalnega sistema?
Toba?ni listi ne zadostujejo ve?
Kot pesticide so v?asih (uporabljali so jih že v Mezopotamiji kakšne 4000 let nazaj) uporabljali snovi iz narave, u?inkovit insekticid je bil na primer izvle?ek iz listov tobaka, v zadnjem stoletju pa je stvar postala bolj resna. Bolj intenzivna pridelava hrane pomeni ve? škodljivcev in manjšo odpornost rastlin nanje, pa tudi ve?jo potrebo po u?inovitih agresivnih sredstvih za zatiranje. In ?eprav so pesticidi še kako u?inkoviti v »boju proti škodljivcem« (ob tem bi biodinami?ni kmetje glasno protestirali in prav je tako), imajo tudi svojo ceno. V prvi vrsti jo pla?a okolje, ker se pesticidi ne razgradijo kar tako in tudi ko se, so nove spojine ve?krat še bolj toksi?ne kot prej. Ker nobena snov ni in ne more biti specifi?na, torej takšna, da bi delovala samo na en to?no dolo?en organizem, recimo na bolha?a (to je tisti požrešnež, ki, priznajmo, prav umetniško popestri liste rukole), je vsak pesticid toksi?en tudi za še mnoge druge organizme kot zgolj za tar?nega.
Ne pogine samo bolha?
Tako živ?ni sistem ne bo odpovedal samo bolha?u (ve?ina insekticidov je namre? nevrotoksi?nih, vežejo se na ionske kanal?ke v živ?nih celicah in blokirajo prenos živ?nih signalov, ti pa so potrebni za ?isto vse dejavnosti, kar si jih le moremo zamisliti), ampak tudi ?ebeli in še marsikateri živalci, brez katere do zadnje pikice dodelan sistem narave ni popoln. Še huje, ve?ino pesticidov rastline absorbirajo in kar naenkrat je strup povsod – v koreninah, v steblu, v listih, cvetovih in tudi v plodovih – ops, predvsem te imamo pa radi tudi mi, ljudje. Kako pesticidi delujejo na ljudi, o tem se da razmišljati na dva na?ina. Prvi? ?isto po doma?e z zdravo kme?ko pametjo in ta nam pravi, da nekaj ne bo v redu. ?e ubije bolha?a, tudi za nas ne more biti dobro, konec koncev si po zgradbi in delovanju telesa nismo tako zelo razli?ni (z vinsko mušico si na primer delimo okrog 60% istih genov). Drugi pristop k pesticidom in škodljivosti za naše zdravje je znanstven. Ta je bolj zamotan in mu preprosta logika ni dovolj, samo raziskave in dokazi ?rno na belem nekaj veljajo. Raziskav o vplivu pesticidov na ?loveški organizem pa je, presentljivo, sila malo. Delno zato, ker imajo tisti bolj vplivni in bogati ve? niti v rokah (no?emo strašit s teorijami zarote, ampak tako pa? je) in delno zato, ker je dolgoro?ni vpliv toksi?ne snovi na nas težko sledljiv in dokazljiv.
O strupenosti pesticidov, ?e smo jim neposredno izpostavljeni, ni dvoma. Ameriško združenje za industrijsko medicino (American Journal of Industrial Medicine) je leta 2001 objavilo rezultate kalifornijske raziskave, s katero so ugotovili, da je med tamkajšnjimi kmetovalci in njihovimi družinami bistveno ve?ja pojavnost levkemije in raka na želodcu, maternici in možganih kot med ostalim prebivalstvom. Svetovna zdravstvena organizacija (World Heath Organization) ocenjuje, da se vsako leto s pesticidi hudo zastrupi 3 milijone delavcev iz držav v razvoju, od tega jih okrog 18 000 zaradi zastrupitve umre. Delavci na vseh ve?jih plantažah sadja ali zelenjave so zato zaš?iteni od glave do peta, kadar delajo s pesticidi.
Tok, tok, a je pesticid doma?
Vprašanje, na katerega ni trdno argumentiranih odgovorov je, koliko pesticidov ostane v hrani, ki pride do potrošnika. Nekateri (ti nekateri so predvsem lastniki ogromnih plantaž) trdijo, da kemi?ne snovi v plodove tako ali tako ne prodrejo, a je to prav slaba tolažba, ?e vemo, da se pesticidi prvi? ne razgradijo, drugi? pa se v konvencionalni pridelavi uporabljajo predvsem tako imenovani koktejli pesticidov, mešanice ve? razli?nih pesticidov. Vsak od njih je bil sicer testiran in mu je bila dolo?ena maksimalna dovoljena koli?ina, ki se jo še sme izmeriti v živilu, za mešanice pa takšnih podatkov ni. Prav tako se pesticidom v škropivih obi?ajno dodajajo druge snovi, kot so topila in surfaktanti, skupno u?inkovanje teh pa prav tako ni preverjeno.
Strupi v naši, prav slovenski hrani?
V Sloveniji je bilo leta 2007 registriranih 329 registriranih pripravkov in 214 aktivnih snovi, uporabljanih za zatiranje takšnih in druga?nih škodljivcev. Od tega jih 19 velja za skrajno nevarne (visoka stopnja strupenosti, WHO), 30 za zelo strupene, 17 za potencialno rakotvorne, 6 za potencialno mutagene, 99 pa jih je nevarnih za okolje.
Prisotnosti ve?ine se v kon?nih živilih sploh ne testira, ?eprav obstajajo neodvisne študije, ki dokazujejo njihovo škodljivost. Za organofosfate, kamor sodi ve?ina danes uporabljanih pesticidov, je dokazano, da povzro?ajo mutacije, rakava obolenja in so toksi?ni za živ?evje. Ljudje, ki so jim bili izpostavljeni, so trpeli za glavoboli, depresijo, pozabljivostjo in zmanjšano koncentracijo, izgubo apetita, nespe?nostjo, slabostjo in splošnim slabim po?utjem. Pri nas je dovoljenih 6 organofosfatnih pesticidov, ki sodijo na spisek najnevarnejših strupov (to so zinfos-metil, demeton, diazinon, diklorvos, metidation in paration, brrr, že sliši se neprijetno). V prosti prodaji je bilo leta 2003 pet aktivnih snovi, ki po evropskih direktivah (EU – Resolution on Endocrine Disruptors) veljajo za najhujše motilce hormonalnega sistema (to so vinklozolin, tiram, linuron, atrazin in alaklor).
Pesticidi v telo, pesticidi iz telesa (vmes pa še kakšen ostane)
Ne gre se torej hecati s hrano, za katero ne vemo, kako je rasla in s ?im je bila tretirana. Res, da ne bomo umrli, ?e pojemo kilogram špricanih ?ešenj, a problemati?ni znajo biti dolgoro?ni vplivi pesticidov na zdravje. Teh ne pozna nih?e, nenazadnje so tako agresivna sredstva za zatiranje škodljivcev med nami šele nekaj desetletij.
Otroci pojedo ve? hrane (in tako tudi pesticidov)
Še posebej nas bi moral skrbeti vpliv pesticidov na otroke. Ker tehtajo manj, zaužijejo na kilogram telesne teže veliko ve? hrane kot odrasli. Pesticidov se zato v njih hitro nabere ve? kot bi bilo sprejemljivo. Njihova prisotnost v urinu se zazna že takoj po zaužitju hrane, ki jih vsebuje. V eni od raziskav so skupino otrok hranili v treh lo?enih obdobjih, sprva s konvencionalno pridelano hrano, nato z ekološko in na koncu spet s konvencionalno hrano. Koncentracija organofosfatov v urinu je bila povišana ob uživanju konvencionalno pridelane hrane in se je že po petih dneh hranjenja z ekološkimi živili znižala, takoj nato pa ob prehodu nazaj na s pesticidi obremenjena živila spet pove?ala.
Druga še posebej ranljiva skupina so nose?nice, saj plod preko popkovine prejema enake snovi, kot jih vase vnaša mama in je nanje veliko bolj ob?utljiv kot ona, ki že ima razvit obrambni sistem.
Pa še bolj okusno
Na, pa še bolj okusna je lokalna ekološko pridelana hrana. Tudi zato, ker je sezonska, ker se paradižnik ni skrival v temi in solata ni trenirala plavanja v raztopini gnojila. Toliko, da ne boste rekli, da se ukvarjamo samo z zdravjem in da je od ne?esa pa? treba umret. Saj to drži, ampak ?e že, nam od pesticidov res ni treba. Še toliko bolje, ?e hkrati spodbujamo slovenske ekološke kmete (ki imajo v Sloveniji res krasne možnosti za uspeh, a res zlati ?asi zanje še niso prišli), pomagamo pri varovanju okolja in si nabiramo dobro karmo, ko na bolj prijazen na?in odganjamo bolha?e, strune, uši in kar je še take nadloge.
O kmetovalcih in škodljivosti pesticidov, ki so jim izpostavljeni:
http://jrscience.wcp.muohio.edu/fieldcourses07/PapersCostaRicaArticles/BananaPlantationEmployees.html
http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/00056485.htmhttp://news.change.org/stories/farm-workers-suffer-the-most-from-pesticide-exposure
http://news.change.org/stories/farm-workers-suffer-the-most-from-pesticide-exposure
Nasploh o pesticidih:
www.pesticidi.net
http://en.wikipedia.org/wiki/Pesticide
http://www.cdpr.ca.gov/docs/dept/comguide/effects_excerpt.pdf
O koristnosti uživanja sadja in zelenjave:
http://www.who.int/dietphysicalactivity/fruit/en/)