Priznamo, so naš najljubši sadež poletja (eh, čisto zares se zabojčkasta mnenja o tem krešejo, a zadnji redaktor ima pač zadnjo besedo, hehe), zato bo tudi tale članek en sam hvalospev. Na srečo podkrepljen še s čim drugim kot le s kilogramom okusnih rdečih varovank Marka Reje iz Zelenega zabojčka (ostale so le še koščice, mmm, so bile dobre), saj jih hvalijo tudi čisto resni znanstveniki, ki niso tako lahko podkupljivi, da bi jih premamil zgolj njihov okus.
Rdeča proti vnetju i
n bolečinam (in o zavorah)
Prepričala jih je predvsem njihova rdeča barva, posledica rastlinskih barvil antocianinov. Ne le, da so to močni antioksidanti, ki spet ponovijo zgodbo praktično vsega svežega in naravno pridelanega sadja – varujejo pred sitnostmi, ki jih povzročajo naravno in nenaravno prisotni prosti radikali, tj. varujejo pred slabim počutjem, različnimi boleznimi, staranjem (no ja, še vedno vsako leto upihnemo eno svečko več, tu ni ni kaj) in tudi pred škodljivimi vplivi prekomernega izpostavljanja soncu (v ta namen jih pravzaprav vsebujejo tudi češnje in druge rastline, saj se pač na takšen sončen dan ne morejo skriti v senco). Antocianini so se v testiranju na glodalcih izkazali za učinkovite tudi pri blaženju vnetij in bolečin (žal nam je le, da so kratko spet potegnile podgane, mi smo za alternative!). V raziskavi iz leta 2004 so bile testne živali izpostavljene vnetnim substancam, hkrati pa je ena skupina prejemala ekstrakt iz češenj in druga protivnetno zdravilo NSAID, ki se običajno uporablja za blaženje vnetij pri in z njimi povezanih bolečin, npr. pri artritisu. Rezultati so bili jasni: snovi v češnjah pomembno vplivajo na zmanjšanje vnetnih odzivov, saj so bile največje doze njihovega ekstrakta enako učinkovite kot konvencionalno zdravilo, le da brez stranskih učinkov. Obstaja tudi raziskava iz Univerze v Michiganu, kjer naj bi ugotovili, da naj bi bili antocianini po učinkovanju enakovredni običajno uporabljanim protibolečinskim zdravilom, saj zavirajo encime COX, ki sodelujejo pri vnetnih odzivih (kot zanimivost, tudi aspirin deluje na ta način).
Ko pretiravate
Zanimiv preizkus so s češnjami oziroma s češnjevim sokom opravili na Univerzi za zdravje in znanost v Oregonu, kjer vsako leto poteka nekaj več kot 300 km dolgo tekaško tekmovanje (»Oregon`s Hood to Coast«). V raziskavi je sodelovala skupina tekačev, ki so en teden pred tekmovanjem dvakrat dnevno popili 3 litre češnjevega soka, med samim tekmovanjem pa enako količino na 8 ur. Po koncu tekmovanja so tekači, ki so se takole »nacejali« s češnjevim sokom občutili manj bolečin, njihov regeneracijski čas pa je bil hitrejši.
Utrujene?
Pa to še ni vse, na isti univerzi so omenjene rezultate potrdili še s študijo na 14 ženskah s fibromialgijo (sindrom kronične utrujenosti). Po športni aktivnosti so te zaradi bolezni tožile za izčrpanostjo in bolečimi mišicami. Deset dni jih je polovica redno pila sok iz češenj, polovica pa je prejemala placebo. Po koncu testiranja je bilo v prvi skupini opaziti občutno manjše pojavljanje bolečin kot v drugi.
Ko vaše telo meni, da pretiravate (v resnici pa sploh ne)
Ker imajo češnje takšno protivnetno delovanje so nadvse dobrodošle (pa ne le pest na dan, govorimo o vsaj kilogramu češenj za dopoldansko malico in še kakšnem za popoldansko) pri stanjih, ki so posledica notranjih vnetij. Takšni so putika, artritis in revma. Ameriški Raziskovalni agrikulturni center (Agricultural Research Service) se je v eni od raziskav leta 2003 ukvarjal prav z vplivom češenj na putiko. 10 ženskih prostovoljk si je za zajtrk privoščilo češnje (pred tem pa 2 dni niso smele uživati drugega sadja in zelenjave, kar kruto, mar ne), nato pa so jim v urinu in krvi merili prisotnost urata, iz katerega nastaja sečna kislina (povišana koncentracija te v krvi je odgovorna za vnetja pri putiki). Že 5 ur po češnjevem zajtrku se je koncentracija urata v krvi znižala, v urinu pa zvišala (kar je tudi prav, saj se je tako sečna kislina izločala iz telesa).
Veliko energije v malih dozicah
Omeniti velja še precejšnjo vsebnost mineralov, predvsem silicija in železa, pa tudi kalcija, kalija, magnezija in fosforja. Zaradi njih bodo češnje še slajše, če smo morda slabokrvni in utrujeni, če pa nismo, lahko uživamo v sladkem prepričanju, da to (vsaj v sezoni češenj) ne bomo postali. Ja, veliko (15%) sladkorja imajo češnje, ampak brez panike, to sta popolnoma naravno prisotni in nepredelani fruktoza in glukoza, takšni, kot ju je dala narava, torej prav nič škodljivi, le veliko energije dajeta. Zato velika skleda češenj – takoj po jutranjem teku, med planinskim izletom ali delom na vrtu in okoli hiše – daje energijo, preprečuje morebitne bolečine, varuje pred močnim soncem in posladka življenje!