Spremni listek 36

Bili smo na sejmu Agra, poslušali o povezovanju kmetov. Tako kot menda že deset let (no, mi poslušamo šele četrto leto). Kmetje se morajo povezovati, da bodo lahko bolje nastopili na trgu (nasproti trgovcem). Zares, vsak kmet bi se povezoval, dokler bi mu za to dajala država denar, a hkrati bi prodajal še malo prek drugih kanalov, kar mu pač kratkoročno prinese več denarja. (Zdi se nam, da bomo prihodnje leto poslušali enako zgodbo.)
Bili smo pri kmetih, štajerskih in prleškem, kjer smo slišali, da se vsak rad povezuje, če ima to tega korist. Mi smo veseli, ko, povezani kot smo, vsak teden od kmetov poberemo vso zelenjavo in sadje, ki jo pridelajo. In vse skupaj je zelo preprosto (in ne terja pomoči države, seveda pa bi je bili pa zelo veseli!).
Bili smo pri Dragu Purgaju, ki na Vanetini goji jabolka (res bolj goji kot prideluje). In res je navdihujoče, ko razlaga o sortah, kot so Gala, ki so zelo občutljiva za vzgojo in so za zgolj ekološko gojenje skoraj neprimerna, ko pa jim pomaga tudi z demeter pripravki (recimo ob pravi luni nabrano hrastovo lubje in vse vrste rožic), so tako močna, da premagajo bolezni in rodijo res slastna jabolka. Razlaga o tem, kako 60 prostovoljcev nabira rožice za njihov sadovanjak po vsej sloveniji in potem melje, vrti in kotpiševnavodilih pripravlja pripravke). In o soku, ki jih stisnjen iz takih jabolk in s katerim so mamice mazale plenične izpuščaje in so ti prešli. In o bolnikih, ki ne morejo použiti ničesar drugega kot le tak sok. In čeprav vse skupaj zveni malo čarovniško, ko vidiš rezultate, si mnogo bolj prepričan. Priporočamo Gala jabolka.
Bili smo pri Daniju, kjer smo izvrstno jedli! Buče pa več načinov:
1 kg buče hokaido, skute 125 ml kisle smetane 1 žlička soli 50 g masla, 400 g vlečenega test, jajce // Bučo razrežemo na krhlje in očistimo semen, naribamo in posolimo. Pustimo stati 45 minut, nato dobro ožamemo. Zmešamo skuto, kislo smetano in sol, buče. Razgrnemo testo in čopičem premažemo testo s stopljenim maslom. Na testo nanesemo bučni nadev, ki ga pokapljamo s preostalim maslom. Nato vse skupaj zavijemo in položimo v pekač, ki smo obložili s papirjem za peko. Pečico segrejemo na 190°C. Razžvrkljamo jajce in premažemo zavitek. Pečemo 45 minut, da se testo zlatorumeno zapeče, toplega razrežemo in postrežemo.
Pa res, tudi ocvrte smo jedli, tkole enkrat letno so prav fine. Pa v kompotu, mmm, otroci bi ga jedli kot ananasov. Vse na Facebooku.
Od kje je kaj // Fras, Ankaran – bučke, kumare, nashi, paradižniki, paprike, feferoni, lubenice, melone; Romana Jarc, Horjul – bučke, paprika, mlada čebula; Retar, Gozd Reka – čebula, bučke velike, blitva, kifeljčar, koruza, peteršilj; Silva Studen, Obrije – špinača, krompir, česen, solata, korenje, por; Urška Kersnik, Lukovica – paradižnik, zelena, bučke, paradižnik, peteršilj; Kastelic – jabolka; Dani Kovačič, Ljutomer: buča, pesa, paradižnik, zelena, rdeča pesa, zelje; Danijel Mivšek, Izola: belo grozdje. Purgaj, Vanetina: jabolka Gala. Aleš Kersnik, Cerknica: čebule, stročji fižol, paradižnik. Lužar, Bloke: krompir, slive.
Dilema (kot se dogaja, mi poročamo) // Martine od Frasa, ki skrbi, da zabojčkarji dobimo to, kar smo naročili in kar so oni ponudili, ni bilo nekaj dni in vse je šlo narobe. Nihče ni hodil po njivah z melonami in ugotovil, da jih pravzaprav ni toliko. Ko se v sredo Martina vrne, to pove. Nimamo melon, imamo pa dodatne lubenice. Eeee, khmm. Preverimo DG, je moč dobiti dodatne melone iz Italije? Naročili so jih in jih dobijo zvečer, ravno prav za pakiranje. Ker so vse melone naročene posebej, ne v zabojčkih, bi vas morali vprašati, ali vam jih lahko zamenjamo (ker okus je pa hudo drugačen). Mi bi raje prodali dodatne Frasove lubenice kot italijanske melone - če bi se vi s tem strinjali. Ker pa ni časa za vprašanja, smo se odločili za melone, ki so iz Italije. Upamo, da smo se odločili prav za večino. Če se pa za koga nismo, se opravičujemo, gotovo pa zdaj vsi razumete našo odločitev.
Saga o gomoljni zeleni // Marca poseješ gomoljno zeleno. Maja presadiš sadike na njivo. Zalivaš, dokler imaš vodo. Prvič puliš dolge plevele (slak), da je ne prerastejo. Čez nekaj tednov to ponoviš (če nimaš pod folijo, okopavaš še vse druge plevele). Z nečim podobnim kot je meč obrežeš vse stranske korenine, da ostanejo le tiste, ki rastejo navzdol. Tako gomolj sili z rastjo navzgor. Čez nekaj tednov porežeš liste, ravno prav, da ne sili preveč navzgor v liste, ampak da se debeli levo in desno. In potem, ker je suša, pobereš take čisto majhne, petkrat manjše kot si jih pričakoval. A so res koncentriranega okusa.
Slive // V poletnih in dopolnjenih zabojčkih smo načrtovali bloške slive. A žal so jih nabrali kakšno tretjino premalo (malo nas je presenetila naročena količina, malo pa kmeta nedeljski dež, tako da so razpokale), tako da smo jih nadomestili s Kasteličevimi jabolki. (Tokrat ni slavni bloški korenčkojedi medved čisto nič kriv.) 
Predsednik o kmetih // Zanašamo se na kmete, da nam pridelajo hrano. Od kmetov je namreč odvisno preživetje naših družin, zato jim moramo pomagati. Ne samo danes, ampak tudi jutri in vsak dan znova, dokler ne bo konec tej suši (po Kmečkem glasu,29.8.). Ah, seveda, ameriški predsednik, ne naš.