Velikokrat, no, kar vedno, kadar nimamo navdiha za kaj drugega ali pa kadar nas k temu kaj spodbode, kar je kar pogosto, no, velikokrat vas prosimo za dve reči: da vračajte zabojčke in da nam povejte, če niste zadovoljni s čimerkoli, kar ste dobili v zabojčku (ali pa če naš voznik grdo vozi, parkira, govori ali pa če si ni zaspančkov umil). Rezultat?

Nekaj  plastičnih zabojčkov dobimo nazaj, še vedno jih precej poje Zabojčkožer (kartonske vračljive pa skoraj vse, fej ga bodi, ko bi jih pa mi bili tako veseli).
Kdaj pa kdaj se kdo pritoži, da ni bilo vse v najlepšem redu. Ampak res le kdaj pa kdaj. Recimo eden na teden. In zato mi verjamemo, da je pri vseh ostalih vse v najlepšem redu.  Ali pa pa vsaj tako dobro, da vas ni nič zmotilo – kar pa, če smo iskreni, žal ne drži. Recimo, da ste dobili mokro solato zloženo na jabolkih. In drugič spet. In potem rečete, eh, tile zabojčki so pa res nemarni, tega ne morem prenašati. Mi se pa v dolgih zimskih nočeh sprašujemo, zakaj Mojca ne naroči več (včasih tudi koga pokličemo, a preveč radovedni le ne smemo biti) in nikoli ne bomo izvedeli.
Ali pa da je bila vaša solata gnila (to se je zgodilo v preteklem tednu, pa smo mi zložili v zabojčke popolno, prisežemo). In nič niste rekli, le vase ste pogodrnjali in otrebili tistih nekaj gnilih listov. In potem se vam bo naredili čir na želodcu in to ravno zaradi Zelenih zabojčkov in potem nam boste to očitali in potem se bo naredil še nam (ali pa boste potožili le prijateljem in bomo mi to zvedeli okoli vogalov in potem se nam bo naredil še večji čir). Zato vas lepo lepo prosimo (zaradi vašega in našega čira), pokličite nas, pišite nam, tudi če vsem poveste na FB, nas ne bo motilo (no, čisto malo), da se bo le premaknilo na bolje. Ker če mi vemo, da nismo dobri, se bomo res potrudili, da bomo boljši, tako dobri, da vam ne bo treba godrnjati.

Ko se boste po nekaj tednih najedli svežega kislega sledi

Dušeno kislo zelje

Čebula (recimo dve), 4 resne rdeče korene, kislo zelje (tudi kilogram ne bo preveč) Čebulo sesekljamo na drobno, šunko narežemo na kockice (če je pa ne bomo uporabili, pa ne). V loncu segrejemo olje in na njem prepražimo čebulo in šunko. Dodamo kislo zelje, nariban korenček in nekaj brinovih jagod. Prilijemo malo vode in po potrebi solimo. Jed pokrito dušimo eno uro in potem pojemo .

Glazirano korenje

Otroci imajo radi svetleče! Korenje operemo, olupimo in ga po dolgem razpolovimo. Če je debelejše, ga še enkrat podolžno prerežemo. Nato ga narežemo na približno 3 cm dolge kose. Korenček damo v kozico in prilijemo malo vode. Rahlo solimo. Kuhamo ga približno 5 minut. Na ugriz mora ostati čvrst. Vodo iz kozice odlijemo, eno žlico pa pustimo. Primešamo maslo in korenček potresemo s sladkorjem. Pri nizki temperaturi pražimo še 5 minut, da dobi lepo glazuro. Korenje večkrat premešamo. Na koncu potresemo s sveže sesekljanim peteršiljem in baziliko.

S  katerih njiv: Fras, Ankaran – špinača, blitva, krompir, muškatne buče.  Romana Jarc, Horjul – radič, repa, listje brokolija, ohrovt. Retar, Gozd Reka – koleraba, por, čebula, buče, blitva, rukola, peteršilj. Studen, Obrije – koromač (za vzorec), zelje, zelena, kislo zelje,  Kastelic, Mirna Peč –  Topaz,  Opal. Ceglar, Verd – kurtovska kapija. Purgaj: Gloster, Idared, Jonagold.  Nared, Kožljek – rdeče korenje, pesa, repa, rumeno korenje, česen. Reja, Brda, pituralke, kaki.  Od Finka iz Avstrije – paradižnik, jabolka II, motovilec, pastinak, oprano korenje, vse to avstrijsko, isto kot pretekli teden.

Repa se že kisa. Ravno danes so jo Studnovi narezali in zložili v sode. Imamo še precej zelja vseh sort, no, kmetje imajo, radič, špinača, por , vse to raste v tem še kar toplem vremenu, mokro pa je seveda tudi več kot dovolj. Bolj ali manj vse, kar je bilo pod zemljo, je že spravljeno po kaščah, zime se ne bojimo!

Z bolonjskega sejma. Bili na sejmu kmetijske mehanizacije in glej ga zlomka, tam smo videli veliko velike mehanizacije (in tudi nekaj male, a zdi se, da se vsaj v Italiji vsi vozijo z gromozanskimi traktorji), ki je naši ekološki kmetje ne rabijo. Videli smo tudi nekaj male in naš Oddelek za razvoj navidezneuporabnihzamisli že razmišlja, kot skupaj s prijatelji narediti nekaj uporabnega. Stanko Studnov si zelo želi traktor na daljinsko, on bi sedel na robu njive, pil ekološko pivo in poskakujočo zver skupaj z vsemi priključki podil po njivi sem in tja. No, tudi take smo videli na sejmu, a do Obrij je še kar dolga pot. Tam smo videli tudi Finka (še nekaj slikic na FB), ki ima podobne želje kot Stanko (predvsem o pivu).

Osebne novice (manj glav, manj zelja) Večkrat smo jo citirali (bolje, da manj napišete, kot da slabo napišete). No, vedno je nismo ubogali, a trudili smo se, celoten oddelek nam je priča. Kot pravi: „Se je tako zasuknilo, da bom že v kratkem šla za daljše obdobje v tujino, tako da se vam ob tej priložnosti zahvaljujem za dosedanje sodelovanje in vam želim vse dobro v prihodnosti, seve.“ Mirjana, pogrešali vas bomo, seve, vse dokler se ne vrnete!