Zgodnjepomladansko pomanjkanje njivskih pridelkov spodbuja domišljijo in kar hitro najdemo precej užitnih divjih rastlin: čemaž, regrat, koprive, vse to je prav za nas zraslo na travnikih in gozdovih (pa za srnice, te presnete srne vedno najdejo dobro zelenjavo). Ne da bi mignili s prstom je zrastlo. Je pa treba krepko migati, da to naberemo.
Tako je to krasna priložnost, da razmislimo o vrednosti dela. Koliko nam pomeni, da nekdo namesto nas nabere regrat. Za to potrebujemo le pridne roke pa nožek. Je to vredno 5 ali 10 € na uro? Temu se pridruži razmislek, koliko je poštena cena malega, zgodnjega regrata. Naša nakupna je visoka, tako visoka, da iz tega nikoli ne bo poceni hrana; po drugi strani pa si želimo, da bi bil čim bolj dostopen. Zato ga imamo po ceni kmet+davek. Nasploh je naš cilj, da bi bila sezonska zelenjava čim bolj dostopna. To dosegamo z nizkimi maržami (čeprav se 35% sliši veliko, ni) – ta je taka en majceno boleča strategija – in z dolgoročnim načrtovanjem s kmeti, ki tako nižajo tveganja in stroške. In tako počasi tudi svoje cene, pri čemer ohranjajo dobiček. Zato je dobro, da so njive ob tem času že bistveno bolj polne kot lansko leto, da nam kmetje že zaupajo in so sadili in še sadijo z mislijo na polne Zelene zabojčke. Ponosni smo, da nam je uspelo ustvariti njihovo zaupanje. Ponosni smo, da se učimo skupaj in da vedo, da delamo skupaj, čisto počasi in z malimi koraki, zagotovo pa v pravo smer. To zabojčkanje je za potrpežljive, leto je najmanjša časovna enota. (O jedrski nesreči in o materinskem dnevu boste brali drugje. Mi smo bolj na zelenjavo in sadje.)
Koromač je najboljši surov v solati, ker pa o tem ne moremo napisati recepta, je tudi en termičen:
Gratiniran koromač (pa krompir tudi)
3/4 kg krompirja, pol kg koromača, 90 g mocarele, 1/2 l mleka, 20 g masla, 1 jajce, malo moke, sol in poper po okusu
Pečico segrejemo na 180 °C. Olupimo in na tanko narežemo krompir.
Lističe krompirja na cedilu oplaknemo z mrzlo vodo. Koromač očistimo, narežemo in zmešamo s krompirjem, moko in začimbami. Mešanico damo v namaščen pekač, prelijemo z 1/4 l mleka in pečemo 50 minut, nato jo prelijemo z mešanico iz preostalega mleka, na koščke raztrganega sira in jajca. Zvišamo teperaturo na 200°C in pečemo še 15-20 minut, da se jed zlato rjavo zapeče.
Novičke iz zabojčka
Jagode se še bolj kislo držijo – tudi mi bi se, če bi nas vso zimo zeblo. No, do srede maja bodo postale lepo rdeče in neizmerno okusne (sveže preverjeno pri Kerinu). Dotlej bomo preživeli z jabolki goldrush, topaz je dozorel (pa ne bo škode, smo ga že skoraj pojedli). Maj bo sploh krasen mesec, začel se bo s šparglji in končal z bogatim seznamom. April bo bolj alternativen, pa zato nič manj okusen. Res vam predlagamo, da greste na počitnice spet šele naslednje leto, ko bo spet pomladna lakota. Vmes bo namreč obilo krasne hrane, ki je ne smete zamuditi!
Kmetje so postali gozdovniki in travničarji
Torej, v tem tednu imamo res kratek seznam, bolj poved: Studen je pripeljal zadnje kislo zelje, našel je tudi rumeno žilo (žal pastinak, ne zlato), to pa je pa to od slovenske zelenjave. Aha, pa še zadnji krompir imamo od njega, na Blokah pa še kakšnih 200 kg strateških rezerv, ki jih moramo zvabiti v Ljubljano.
Predavanje je bilo, zootehniki so poznali pastinak
Za bodoče agronome (z zootehnične smeri) smo zabojčkarji pripravili malo predavanje, kaj počnemo pa zakaj to počnemo – da jim razširimo obzorja. Kot se spodobi, je prišel tudi gradbenik, ki bi tudi sam zabojčkal, med študenti je bila vsaj ena naročnica zabojčka. In navkljub zootehničnosti so poznavalsko kimali ob omembi topinamburja pa pastinaka, tudi koromač jim ni bil tuj.
Fino se nam zdi, da kar nekaj ljudi ve za Zelene zabojčke. Še vedno se naš doseg meri v desetinah odstotka, ocenjujemo, da pomembno vplivamo na prehrano 1000 ljudi tedensko, kar še odstotek Ljubljančanov ni. Če pa jih damo na avtobuse, to pomeni 20 avtobusov. Kar pa ni več zanemarljivo, a?
Malo smo se zaleteli, kaj hočemo, če smo tako poskočni
V Maribor še ne vozimo, čeprav smo napovedali. Divizija za vrednotenje tveganja je dala veto, dokler ne bomo bolje pripravljeni. Čisto na vrat na nos se tega ne gremo, se je slišalo iz njihovega zabojčka. Noben ugovor ni pomagal. Zapečeni smo v Ljubljano, vse, kar so nam dovolili, je, da se spet začnemo voziti v Domžale.
www.zeleni–zabojcek.si / Facebook / 051 499 396