Kar počnemo zabojčkarji, je tek na dolge proge. Sedaj se s koprivami (si predstavljate, kaj pomeni nabrati 40 kg kopriv) in regratom uvajamo z našimi prleškimi kmeti. V torek smo preverjali, ali jim jih bo uspelo nabrati dovolj. Saj kopriv ne manjka, le rok bo potrebnih precej. In je Tome (Vrbnjak) z nasmehom dodal, da so še sosede povabili. A ni lepo, da neki zabojčki v neki Ljubljani tam v Prlekiji sprožijo sosedsko akcijo? In da se potem o skupnem prevozu dogovarjata dva prleška eko kmeta, ki se doslej še nista srečala? Laže bi bilo iti v Avstrijo in tam kupiti 40 kg špinače (to smo tudi počeli, ko nismo doma nič imeli, ampak zdaj, zdaj smo pa spet doma in uživamo, ko puščamo fine sledi).
Ker je pomlad čas pomanjkanja (ptički sicer lepo pojejo, ampak za jesti pa doma še ni veliko), jemo tudi bolj divjo hrano. Čemaž prejšnji teden (na naši strani najdete recepte zanj tudi za ta teden), tokrat pa
Koprive
so kot vrtnino uporabljali že v starem Egiptu. O koristnosti uživanja kopriv pišeta Horacij in Hipokrat, rimski Plinij pa celo piše, da so mlade koprive tako učinkovite, da nas pred boleznimi varujejo še celo leto. (No, to bi bilo super, mi smo zadovoljni že, da imamo kaj za v lonec). Privoščimo si jih lahko surove (z rokavicami jih pobožamo po iglicah in jih oplaknemo, da se znebijo histamina) v mešanicah z jabolki, bananami ali pomarančami. Uporabimo jih namesto špinače v juhah, rižotah, omakah, kot prilogo. Gotovo nam bo teknila takšna juha (samo mogoče otrokom raje po kosilu poveste, da so jedli koprive, prej raje izpostavite mandlje) :
200 g mladih kopriv, 3/4 l vode ali jušne osnove, žlica moke, 40 g masla, 3 dl mleka, sol, poper, muškatni orešček, strok česna, 50 g lističev praženih mandljev.
Mandlje potopimo v vreli vodi, jih stisnemo iz kožice in jih popečemo v pečici na 80 stop.C. Na nizki temperaturi jih pečemo zato, da ne uničimo njihovih kvalitetnih maščob. To bo trajalo dobrih 15 minut, vmes pripravimo juho. Koprive očistimo in blanširamo v malo vode. Vode ne zavržemo, v njej zmeljemo koprive s paličnim mešalnikom, vmešamo moko, dodamo začimbe, strt česen, mleko, maslo in pokuhamo. Juho postrežemo okrašeno z nasekljanimi mandlji, dobra pa je tudi brez njih.
V tem tednu smo že več kot polovico sadja in zelenjave pridelali na domačih poljih in travnikih, kar za april sploh ni slabo! Takole je šlo:
Motovilec, rukola – Studnovi, Obrije
Koprive, čemaž – Tone Vrbnjak (čisto zares Vrbnjakovi, samo se še nismo navadili na tako množinsko sklanjanje), Kuršinci
Regrat – Dani Kovačič, Ljutomer
Regrat, čemaž – Urška Kersnik, Lukovica
Kislo zelje – Aleš Kersnik, Cerknica
Radič – Romana Jarc Sečnik, Horjul
Jabolka – Kastelic, Mali vrh, mogoče že kar zadnjič to leto
Jumboti
Jumbotov prejšnji teden niste mogli opaziti, čeprav smo se hvalili z njimi (ker jih ni bilo). No, v tem tednu so pa res zunaj! Se nam zdi fino, takole tudi puščati sledi po mestu, na veliko (verjetno egotrip na delu, pa nič ne de). Glej prvo stran o sledeh druge vrste, bolj trajnih. Ali so vam všeč?
Korenček
je v akciji (to je naš bloški kombi, jasno) in razvaža zabojčke. Polepšali smo ga že znotraj, odzunaj bo pa dobil napis pa korenčke, jasno (znotraj uj, zunaj pa še bolj fuj). Še vedno bi rad eden izmed ekipe na streho nalepil ogromen stiroporast koren, pa mu Oddelek za presojo tveganj še ne dovoli (bolje nikamor kot v črno kroniko, trdijo). Pa še hladno komoro bo dobil za poletne dni. Nobel!
Nič lošča, samo krasna vsebina. (Tako kot z zabojčki).
Zabojčki se radi vračajo, vseh vrst
Večina vas je to že brala, ker pa imamo precej novih naročnic: zabojčki si zelo želijo, da se vrnejo k nam in se spet napolnijo pa spet gredo po svetu. In to željo si delijo plastični (ti imajo res res močno željo, dosti bolj kot da v njih spijo mucki in orodje) kot tudi kartonski. Če niste naročili kartonskega pa ste ga vseeno dobili, nič hudega, imamo jih namreč še nekaj in bi jih radi vse porabili. Obratno pa ni v redu, če ste dobili plastičnega in plačali kartonskega.
Odslej vsi na novem sistemu
V tem tednu smo prvič na nov IT sistem vključili tudi abonente. Kot se spodobit za vsak IT projekt, so začetne težave verjetne (npr. napačni računi ali pa celo živila). Jih preganjamo! Imeli bomo manj dela in bolj bomo precizni pri administraciji. Manj za papirologijo, več za sadje in zelenjavo!
Napovedujemo
Potice, pa piškote pa čisto brez kvasa kruh pa vse take skoraj-zdrave-tako-dobre reči, že prihodnji teden!
www.zeleni–zabojcek.si / Facebook / Twitter / 051 499 396