Spremni listič, 17.teden

Z ovcami si delimo motovilec
Če se sprašujete, kako gre Kersnikovim ovcam, vam moramo povedati, da jih ima Kersnik zelo rad (kar jim pa
konec koncev nič ne pomaga). V tem tednu jim gre še posebej dobro: pojedle so nam motovilec. No, ne čisto zares pojedle, točneje bi rekle odžrle (SSKJ: nizko povzročiti, da kdo česa ne dobi…). Sicer niso nič krive, kar pa te krivde ne zmanjša. Šle so namreč k frizerju in ker so bolj sramežljive sorte, je šel Kersnik z njimi. Ker ni točno vedel, kakšno frizuro si bodo nadele in kako dolgo bo frizeraj trajal, nam ni mogel zagotoviti, da bo lahko nabral ves motovilec za zabojčke – čeprav ga je prej že napovedal in smo se mi z njim hvalili (glede dostave smo hudo sitni: v sredo ob 18h mora biti čisto vse pri nas, drugače gledamo v zrak in ne pakiramo, ure tečejo, take strašne reči). (No, čisto zares je Kersnik povedal, da frizer pride k ovcam na dom, a mož ni take zanesljive sorte, tako da se ravna bolj po afriškem urniku: ko pridem, sem tu. Vse ostalo pa je potem čisto res, vključno z našo sitnostjo).

Tako so pravzaprav Kersniku ovce odžrle motovilec. Mi smo ga namreč morali dobiti iz Italije, ker je to bolje kot ostati brez, Kersnikovega bodo pa verjetno res ovce pojedle, ker bo šel v cvet. Že prejšnji teden je bil pecljat, sicer dober, a smo ga že postrani gledali (a nas je z okusom prepričal).

Motovilec je največkrat jasno v solati. A ni nujno, iz njega naredite božanski pire:

Motovilčast pire
pest motovilca, dva tri krompirje
, smetana, predelana v creme fraiche (2 dl smetane in 2 žlici kislega mleka pustite na toplem 24 ur), lahko pa jo kar kupite, seveda. (Ko jo boste zakuhali v topli pire, se ne kosmiči, to je njena prednost pred navadno kislo smetano.) Za družbo pireju dodate dodate še popečeno kruhove kocke. V slogu velikih mojstrov!

Motovilčasta pomaranča
motovilec, pomaranča, hladno stisnjeno olje, ščep soli

Motovilec premešamo s curkom olja, ščepom soli in narezanimi koščki (olupljene) pomaranče.

Od kje kaj

Topaz (Podgrajšek, Slovenska Bistrica), čebula (Šlosel, Ilirska Bistrica), krompir, špinača, kislo zelje, divji šparglji iz primorske izpostave (Studen, Obrije). Regrat, repa, čemaž (Ivan Retar, Gozd Reka), listnati radič, koleraba (še vedno jo je nekaj), sadike zelišč (Romana Jarc, Horjul). Tretjina špinače je od Šloslovih (Sabonje), kajti Studnov Peter je ni imel več dovolj. Kersnik striže ovce in nič ne nabira zelenjave, to že veste.

Kako kaže
Če smo dobra dva tedna nazaj plesali desnosučne plese za dež, se sedaj že vrtimo v nasprotno smer, da bi priklicali sonce. Nekako ne pomaga in večina zelenjave že žalostno kliče: Sonca nam dajte, pa bomo rasle.
Če bo lepo vreme, bomo v prihodnjem tednu že imeli čisto udomačene šparglje, od Roglja iz Kranja. Jagode čez dva tedna, tam okoli 10. maja, Studnovo solato kakšen teden kasneje.

Imamo več slovenske ekološko zelenjave in sadja kot vsi ostali skupajTo je sicer predrzno zveni, a mogoče je celo res, saj menda (po sobotnem članku Žurnala) v največji eko trgovini nimajo nič slovenskega, v največjih dveh trgovskih verigah pa edinole gobe in jušno zelenjavo (prav tako, kakršno smo vam pred tedni dodali v zabojčke za povrhu). Ni potrebno, da si velik, pomembno je, da izbereš pravi trenutek za primerjavo. (Ni težko biti največji v taki konkurenci.)
Res pa je, da večini kupcev čisto zares izvor ni pomemben, čisto zares pomembna je cena.
Ker pa tudi Zeleni zabojčki še vedno ne dobijo dovolj slovenskih pridelkov, da bi lahko nahranili številne zabojčkarje,

na dva tedna osvežimo avstrijske zaloge
Ker imamo večino reči že iz Slovenije, se kmetu Finku ne izplača voziti vsak teden k nam svojih pridelkov. Tako načrtujemo, kot le moremo dobro, tako da na dva tedna pripelje vse to, kar potrebujemo (recimo zeleno in jabolka pa seveda še kaj se najde). Zato včasih imamo rabarbaro, včasih pa ne (ker ta pa ne čaka).

Iz Italije pa vedno dobimo sveže pridelke v sredo zvečer
V torek naročimo, v sredo zvečer dobimo sveže pridelke neposredno iz Italije. Čisto zares se kombi od DG-ja pripelje na dvorišče pred Zabojčkov dom na Obrijah okoli 18.30, ko že gledamo na uro, češ, ura teče, mi imamo pa še 200 zabojčkov za zložiti.