Shladilo se je in nekaterih se menda že lotevajo prehladi. Zabojčkarjev še ne, ker pridno jemo vse, kar je moč najti v naših zabojčkih. Da ne bo izpadlo nastopaško in preveč promocijsko, čisto zares in dokazano s strani znanstvenikov (ki jih nismo podkupili) se da z rednimi dozami sadja in zelenjave preprečiti in odpraviti smrkanje, kašljanje, glavobol, gripo in slabo počutje nasploh.
Kaj je prehlad
A najprej o tem, kaj prehlad sploh je. Povzročajo ga razne sorte virusov, najpogosteje naj bi šlo za rhinoviruse, ki vdrejo skozi nos (rhino pomeni nos) in se naselijo v zgornjem delu dihalnih poti. Sliši se malce za lase privlečeno, kot da virusi počitnikujejo v nas, a saj na nek način tudi je tako. Sami niti ne povzročajo hujše škode, a naše telo se jih hoče na vsak način znebiti in ima za to pripravljene drastične ukrepe: smrkanje, kašljanje, glavobol in na grame sluzi, ki vdira skozi nos in usta. Imunski sistem se namreč na vdor tujkov odzove s tvorbo sluzi in sproščanjem snovi, ki povzročajo vnetne reakcije. In zdaj trenutek resnice: tudi tako zdravi in vitaminov polni osebki, kot smo zabojčkarji, lahko staknemo virus (čisto enostavno, poberemo ga z roko na cesti in si z okuženim prstom na primer vrtamo po nosu). Razlika je le v simptomih: tisti z močnim in zdravim imunskim sistem neljubega obiska še opazili ne bodo, pri manj pripravljenih pa se virusi zadržijo dlje časa, saj jim imunski sistem ni kos.
Več sadja, manj prehlada
In zdaj k preverljivim dejstvom. Snovi, kot so na primer vitamin C (v pomarančah, grenivkah, limonah), vitamin E (v sončničnem olju, špinači, pesinem zelenju), mineral selenij (v brazilskih oreščkih, teh žal nimamo, ne rastejo pri nas, nekaj malega pa ga vsebujejo pomaranče), delujejo kot antioksidanti in Association of Clinical Scientists v članku iz leta 2000 trdi, da suplementacija antioksidantov zaustavi pešanje imunskega sistema in se kaže v povečanem številu limfocitov (pomembni za imunski odziv), obnovi celic, bolj učinkovitem delovanju makrofagov (ti »žrejo« škodljive tujke v telesu), manjši peroksidaciji maščob in zmanjšani sintezi prostaglandina (zanimivo je, da njegovo sintezo blokira zdravilo aspirin, prostaglandin namreč povzroča neprijetne vnetne reakcije). Vse skupaj bi lahko povzeli nekako tako, da več sadja in zelenjave (to so živila z največjo vsebnostjo antioksidantov, tako pač je in tega menda ni treba niti dokazovati več) pomeni bolj krepak imunski sistem, manjše vnetne odzive ob vdoru tujkov in hitrejšo zmago v boju z njimi. Torej krajši prehlad, manj smrkanja, kašljanja, manj sluzi in nič glavobola.
Vitamin C in prehlad
Včasih se znanje naših babic spontano ohrani – recepti proti gripi in prehladu so že taki. Čaj z nekaj limone in medu, ta je pač tako zasidran nekam v podzavest, da brez ne gre. Pomaga najverjetneje preprosto zaradi obilice tekočine, ki ga z njim zaužijemo (lahko pa bi pravzaprav pili tudi svež sadni sok) in vitaminov, ki so v medu in limoni. V slednji še posebej vitamin C, eden najmočnejših antioksidantov, ki ga je obilico tudi v pomarančah in grenivkah. Znanost se je z njim in njegovim vplivom na prehlad veliko ukvarjala v 70. in zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja, ko je gospod Linus Pauling začel razglašati, da uživanje vitamina C preprečuje prehlad. Njegove domneve je potrdila raziskava s kar 715 študenti, kjer so tisti, ki so uživali večje količine vitamina C bodisi pred ali po pojavu prehlada, hitreje okrevali ali sploh ne zboleli v primerjavi s kontrolno skupino. V preteklih 30 letih se je na podobno temo zvrstilo preko 30 raziskav s preko 10 000 sodelujočimi in v povprečju vse trdijo podobno: vitamin C krajša prehlad, a naj ga ne bi preprečeval.
Pomaranča pomaranči ni enaka
Večina raziskav si je enotna tudi v ugotovitvi, da za prejemanje količin vitamina C, ki vzdržuje močan imunski sistem in deluje preventivno, posebni prehranski dodatki niso potrebni. Več kot dovolj ga lahko dobimo s sadjem, predvsem tistim bolj kislim (vitamin C je namreč askorbinska kislina pod drugim imenom in je, kot se za kislino spodobi, kisel). Da pa ne bi bilo vse tako enostavno, spet ni popolnoma vseeno, kakšno pomarančo izberete. Na italijanski univerzi v Bologni so primerjali antioksidativno delovanje biološko in nebiološko pridelanih pomaranč. Tiste pridelane po bioloških standardih so imele višje vrednosti fenolov, antocianinov in vitamina C, preverili pa so še njihovo delovanje na celičnih kulturah in ugotovili, da je višja tudi njihova stopnja antioksidativnega delovanja.
Kot nalašč sta pozna jesen in zima tudi sezona citrusov, a seveda se ne najejmo le njih. Tudi jabolka so dober vir vitamina C in ostalih antioksidantov. In okusna so, naslednji recept to mimogrede dokazuje:
Za 2 osebi naribamo 4 jabolka, dodamo krhlje dveh pomaranč, pest namočenih rozin, zdrobljene orehe in potresemo s cimetom v prahu.
O vplivu antioksidantov na imunski sistem:
http://www.annclinlabsci.org/content/30/2/145.short
O vitaminu C in prehladu:
http://en.wikipedia.org/wiki/Vitamin_C_and_the_common_cold
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16118650
Primerjava pomaranč:
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16096701