Z zelenjavo nad premražene nosove, dlani in stopala

Če se ob prvih napovedih snega zaklenete v toplo stanovanje in ga ne zapuščate, vse dokler se  temperature ne dvignejo, potem tega prispevka ne potrebujete. Če si upate korak dlje in varno zavetje štirih sten sicer zapuščate, a zgolj in samo v avtomobilu (nekaj metrov, ki loči stanovanje od parkirnega prostora, ne šteje), vam bo prišel že bolj prav (preden se motor ogreje, zna biti tudi v avtu salamensko mraz), naših pohval pa ne dobite. Ker mraz in sneg nista noben razlog, da se zabubimo in odklopimo od svežega zraka, človek je narejen za gibanje pozimi in poleti – in za hrano brez pesticidov, konzervansov in barvil, tu se srečata gibanje in Zeleni zabojčki. In nekje vmes ju sreča tudi mraz in pridružijo se jim še otrpli prsti, pa še kaj hujšega, na primer ledeno mrzle noge zvečer v postelji, ki so po statistiki sodeč bolj poznane ženskam (t.i. sindrom mrzlih nog se pojavlja pri 3-12% moških in 6-20% žensk), a vsakdo ve, da mrzlonoga žena lahko pomeni tudi vsaj enega moža, ki ga sindrom neposredno prizadene.

Ko delamo snežaka, se sankamo, gazimo po snegu (najbolj zagrizeni pa se po opravkih še vedno vozimo kar s kolesom, vključno z dostavo zabojčkom po centru mesta), nas pač prej kot slej zazebe, tu težave ni, je le rešitev – noter na toplo in skodelico čaja v roke (mi na primer priporočamo ajdovega s police Zelišča in začimbe). Če pa je hlad trajen in izvira od znotraj, potem je lahko zadeva precej bolj moteča. Če ne zaležejo gibanje, masaža, tople kopeli in volnene nogavice, pa tudi v primeru, da vse to (vsaj za nekaj časa) pomaga, se je problema vedno dobro lotiti tudi od znotraj navzven. Vse kaže, da ima hrana tudi pri občutku mraza prste vmes.

Razširimo žile
Ker je vzrok običajno v slabi prekrvavitvi, predvsem zaradi preveč skrčenih žil v okončinah, pomagajo snovi, ki spodbujajo prekrvavitev in širijo žile. Kava počne ravno obratno, kafein žile krči in hlad še poveča, zato se mu je fino odpovedati, če smo zmrzljive sorte. Ni pa se tako fino odpovedati zelenjavi (pa če smo zmrzljivi al ne), še posebej tisti z nitrati, ki se v želodcu pretvorijo v dušikov oksid, ta pa povzroči širjenje žil in spodbudi tok krvi skoznje. Žile si lahko razširimo z rdečo peso, špinačo, blitvo, solato, zeljem in še čim, ni pa vseeno, od kje in kako smo jih dobili – tisti iz intenzivne pridelave vsebujejo bistveno več nitratov in preveč nitratov spet ni ravno nekaj, kar bi si želeli. Nekaj je, če jih zelenjava vsebuje že sama po sebi (toliko, kot jih je namenila narava), nekaj drugega pa, če jih zaradi intenzivne pridelave vsebuje precej več kot običajno.

Druga snov, ki prav tako širi žile, so flavonoidi. V telesu spodbujajo dejavnost encima, ki sintetizira dušikov oksid, ki širi žile (in v katerega se pretvarjajo nitrati, gl. zgoraj). Brokoli, ohrovt in špinača jih vsebujejo, pa tudi glog, kakav in vanilija. Vsebnost flavonoidov je odvisna od prsti, v kateri zelenjava raste (naša slovenska je menda kar dobra) in od časa, ki preteče med zadnjim stikom z zemljo in prvim stikom s krožnikom (med njivo in zelenim zabojčkom čas teče ekspresno hitro, kako dolga je potem do krožnika pa je odvisno od vas).

Vitamin E, to je še eno antifriz čudo. Preprečeval naj bi nalaganje maščob na stene žil in s tem prav tako poskrbel za živahen in uren krvni obtok (poleg tega, da zmanjša možnost nastanka krvnih strdkov). Menda pospešuje tudi tok krvi čez manjše kapilare, kot nalašč za otrple roke in noge torej. Nekateri dobri viri so olje pšeničnih kalčkov, sončnično olje, sončnična semena, mandlji in špinača (ja, spet).

V Indijo Koromandijo
Seveda bi bila rešitev za premražene kosti tudi pot v tople kraje, a pravzaprav imajo tudi tam včasih težave z notranjim hladom – očitno, sicer indijska ayurveda ne bi namenjala takšne pozornosti grelnim učinkom živil. Oni na hlad telesa gledajo malce drugače, preko vata doshe, hladne energije, ki naj bi pozimi prevladovala v večini. Za več toplote najbolj od vsega hvalijo začimbe (tudi sicer jih imajo radi, če ste bili kdaj v Indiji ste to gotovo občutili na lastnem jeziku): cimet, ingver, janež, kardamom, kumino, klinčke, peteršilj (če ga uporabljate kot začimbo, svoj topli karakter pa ohrani tudi, če ga uporabljate drugače), pa tudi česen in čebula grejeta.

Nadalje ayurveda za omilitev hladnega vzdušja priporoča bolj kalorično sadje (no, relativno kalorično, kalorično za sadje pač), kot so banane in avokado, od zelenjave pa rdečo peso, korenje in šparglje (se spomnite nitratov?). Enako fini so zelenolistna zelenjava (spet špinača), brokoli, cvetača in krompir, če so jim dodane začimbe (tako pravi ayurveda, nam se zdi, da gre tudi brez začimb). Tudi mleko priporočajo, grelo naj bi, sploh toplo in s ščepcem cimeta, kardamoma ali ingverja v prahu v njem.

Če gre ayurvedi zaupati ali ne, presodite sami (če ne drugega, škoditi ne more), indijski kuhinji se je vsekakor težko upreti (priznamo, odvisno od človeka). Zeblo vas po jedeh, ki sledijo, vsekakor ne bo, če pa vam bo slučajno vroče, zmanjšajte količino začimb (naslednjič, ker če bo v ustih peklo, bo žal že prepozno).

Začinjen krompir po indijsko
-700 g krompirja
-1 srednje velika čebula
-2 stroka česna
-steblo zelene
-5 cm korenike ingverja
-čajna žlička kumine, čajna žlička gorčičnih semen in pol čajne žličke kurkume
-2 žlici sončničnega olja (ali gheeja za večjo avtentičnost).

Krompir olupimo in narežemo na kolobarje debeline okrog pol centimetra. Čebulo in česen drobno sesekljamo. Nato na ponvi segrejemo olje ali ghee in na njem prepražimo vse začimbe (vmes pokrijemo s pokrovko, ker gorčična semena rada skačejo), ki jih po minuti ali dveh dodamo še nasesekljana česen in čeblo. Pražimo nadaljnih nekaj minut, nato dodamo nariban inver in narezan krompir. Na nizkem ognju dušimo, dokler ni krompir mehak.

Topla špinačna juha
-2/3 skodelice leče (prej namočene čez noč)
-200 g sveže ali zamrznjene špinače
-6,5 skodelic vode
-1 žlička kurkume v prahu
-1 žlička mletih semen koriandra
-1/2 žličke mlete sveže korenike ingverja
-2 žlici sončničnega olja
-1 žlička soli
-2 žlički semen kumine
-ščep kajenske paprike v prahu
-1 žlica limoninega soka

Na segretem olju prepražimo vse začimbe, nato jim dodamo odcejeno lečo in vodo. Pustimo kuhati slabo uro, da se leča skuha in zmehča. Takrat ji za nekaj minut dodamo še špinačo in sol, ko se odločimo, da imamo dovolj, pa vse skupaj s paličnim mešalnikom ali blenderjem spremenimo v kremno zeleno juho.

Zelje po indijsko
-1 na kocke narezan krompir
-2 žlici rastlinskega olja (ali gheeja)
-1 glava zelja, narezanega na drobno
-1 žlica gorčičnih semen
-1 žlička mletega koriandra
-1/2 žličke kurkume
-ščep kajenske paprike
-1 žlička soli

Krompir, ki smo ga olupili in narezali na kocke, kuhamo na sopari približno 10 minut, da že postaja mehak, a to še ni povsem. Postavimo ga na stran. V ponvi segrejemo olje, na njem prepražimo gorčična semena (dokler ne začnejo pokati in skakati v zrak), dodamo še ostale začimbe in jih pražimo še približno dve minuti. Nato dodamo na tanko narezano zelje in kuhamo, dokler se ne zmehča. Na koncu dodamo še delno skuhan krompir (ki smo ga prej dali na stran), posolimo in kuhamo še pet minut, da je krompir mehak. Jed naj bi bila precej suha, zato vode načeloma ne dodajamo. Ponudimo k rižu ali leči.