Prispevki

 On

Blitva

Rastlina, ki jo poznamo predvsem iz mediteranske kuhinje, saj veste, začinjeno s česnom in olivnim oljem. Drugačne si potem kar ne moremo predstavljati in včasih je potrebno nekaj časa, da blitvo zares vzljubimo. Pa to ne bi smelo biti pretežko, ker blitva ni le zdrava (spletna stran WHFoods, ki je ena vodilnih v primerjanju hranilnih vrednosti živil, jo uvršča na 2. mesto – takoj za špinačo – po vsebnosti hranil), ampak zna biti tudi nadvse okusna, le pripravljena mora biti primerno (glej konec prispevka).

Čeprav blitva morda izgleda kot nekakšna sorodnica špinače, je bolj v sorodu z rdečo peso – kar primerjajte liste obeh in videli boste, da so si sumljivo podobni (je pa v isti družini tudi špinača). Danes je vrst blitve še pa še, v grobem pa jih lahko razdelimo na listno blitvo s tankimi peclji in bujnim listjem ter na stebelno blitvo, pri kateri so peclji debeli, dolgi in nasploh taki, da marsikdaj ne vemo prav dobro, kam in kako z njimi. Predvsem stebelni debeluški je namenjen tale prispevek, ker nočemo, da bi se blitva v tej vročini za prazen nič naprezala in debelila v steblo – to pač ne paše na kompost, ampak skupaj z listi na krožnik.

Nadvse hranljiva
Kot rečeno, blitva je odličen vir mnogih hranil, med njimi predvsem mineralov. Kalcija, kalija, magnezija, železa in mangana ima veliko, z eno skodelico (cca 175 gramov) na primer zadovoljimo 37,6% dnevnih potreb po magneziju in 22% dnevnih potreb po železu (dopolnimo z malo špinače in pestjo rozin, pa smo z železom na konju). Za zelenjavo vsebuje kar precej vitamina C, to je okrog 40 mg na 100 gramov blitve in skoraj toliko kot limone. Beta karotena ima približno pol toliko kot korenje, zanj že vemo, da je pomemben antioksidant, ki se v telesu pretvarja v vitamin A in je blagodejen za zdravje oči in dober vid. Tu so še lutein, zeaksantin in drugi karotenoidi, pa vitamini skupine B, vitamin K, vitamin E in folati. Kalorij pa je zanemarljivo malo, ker vsebuje blitva manj kot 1% ogljikovih hidratov (za energijo jo je zato najbolje zmešati v kakšen sadni zeleni smuti).

Oksalatna kislina
To vedno rečemo, ampak za blitvo pa res močno velja: izogibajmo se intenzivno pridelani. Že tako ali tako ima blitva sama po sebi nekoliko več oksalne kisline kot večina ostale zelenjave (poleg špinače in rabarbare), a je v ekološko pridelani blitvi, ki je zrasla na prostem, ta procent občutno manjši, hkrati pa je manj tudi nitratov. Vsekakor blitva zaradi vsebnosti oksalne kisline (0,65% jo vsebuje glede na analize pri LithoLink Corporation) ni zelenjava, ki bi jo lahko uživali vsak dan v velikih količinah – je pomemben prispevek k zdravi in raznoliki prehrani, ni pa njen ključni del, kot so na primer solata, korenje, bučke in kumare. Podoben problem z oksalati ima špinača, na kateri je bilo narejenih več konkretnih raziskav v zvezi z njimi. Ugotovili so, da se količina oksalatne kisline v soparjeni špinači zmanjša za kar 50%, zato tudi blitvo uvrščajo med eno tistih zelenjav, ki jo je pred uporabo priporočeno sopariti oziroma kuhati. To še posebej velja za starejšo in če jo uživamo v večjih količinah, medtem ko ni z mlajšo čisto nič narobe, če jo presno dodamo solatam ali uporabimo v soku.

Tudi stebla so užitna
Za liste večinoma že vemo, da so dobri soparjeni kot priloga, pa v različnih nadevih, zavitkih, solatah, sokovih in smutijih. Količina oksalatov v steblih ni bistveno večja od tiste v listih, zato tudi stebel nikar ne zavržimo. Će ne vemo kam z njimi, je rešitev mnogo. Lahko jih skupaj z listi preprosto podušimo, soparimo ali na hitro pokuhamo ter začinimo z olivnim oljem in česnom. Lahko jih skuhamo v sopari in cela ali vzdolžna ponudimo z različnimi začimbnimi omakami, lahko jih soparjene in narezane na kose preprosto dodamo solati ali pa koščke stebel dodamo rižoti ali enolončnici. Blitvina stebla se uporabljajo tudi kot nadomestek špargljev, zdaj, ko teh ni več, takšna imajo radi v Franciji. Cvrtje sicer ni ravno najbolj zdrav način priprave hrane, a ne bo odveč vedeti, da se lahko blitvina stebla tudi panirajo po dunajsko ali pariško ter ocvrejo. Nekateri grejo še dlje in med dva kosa stebla vtaknejo košček sira ter vse skupaj ocvrejo. Večje blitvine liste lahko tudi napolnimo z nadevom (na primer iz prosene kaše in kozjega sira), zvijemo in pečemo v pečici. Ali pa naredimo zloženko in izmenično nalagamo soparjena blitvina stebla – nadev – soparjena blitvina stebla – nadev – …

Idej je torej dovolj, spodaj pa še nekaj konkretnih receptov.

BLITVINA STEBLA Z DROBTINAMI

(vir: Kulinarika.net)
-blitvina stebla
-drobtine
-surovo maslo
-sol

Očiščena stebla kuhamo v osoljeni vodi približno 8 minut. Vmes na surovem maslu zlatorjavo popražimo drobtine. Kuhana stebla dobro odcedimo, po želji narežemo na manjše kose in zabelimo s praženimi drobtinami.

NADEV ZA PALAČINKE
(vir: Mateja Reš)

-2 žlici olivnega olja
-600 g stebelne blitve (če je mogoče več stebel kot listov)
-1 dl belega vina, jušne osnove ali vode
-2 stroka česna
-sol
-1 žlica sesekljanega peteršilja
-150 g sira maskarpone

Stebla blitve narežemo na manjše kocke, liste pa na ozke pramene. Česen olupimo in sesekljamo. Najprej na olju nežno opražimo stebla blitve, zalijemo z vinom in pražimo 3 minute, nato dodamo liste in pražimo še toliko, da večina vina izpari. Solimo, dodamo peteršilj in sir maskarpone. Premešamo in z nadevamo nadevamo palačinke, ki smo jih spekli po lastnem receptu. Postrežemo z nekaj drobno narezanimi mladimi lističi blitve, pokapljanimi z bučnim oljem in balzamičnim kisom.

BLITVINI PECLJI V KISU
(vir: Dario Cortese)
Narezane ali cele blitvine peclje zložimo v kozarec za vlaganje precej na tesno. Sproti dodajamo zelišča ali začimbe po okusu in zalijemo z močnim naravnim kisom z okoli 7% ocetne kisline. Zapremo in pred uporabo pustimo v shrambi vsaj 2 meseca.

Vse o blitvi:

http://www.whfoods.com/genpage.php?tname=foodspice&dbid=16

http://en.wikipedia.org/wiki/Chard

O vsebnosti oksalatov:
http://www.litholink.com/gateway.aspx?page=OxalateDiet