Hrana za zavidljiv vid
Vsi vemo, da v mraku vidimo slabše (ker je v mrežnici našega očesa več paličic kot čepkov, te pa so manj občutljive na svetlobo kot slednji). Vsi tudi vemo, da se zdaj, jeseni, dnevi krajšajo in se prej zmrači. Bomo torej z vsakim dnem videli slabše? Ni nujno. Sovi ponoči pač nikoli ne bomo resna konkurenca, s tem se že lahko sprijaznimo, dober vid pa menda lahko obdržimo tudi jeseni in še pozno v jesen življenja.
Znanstveniki namreč pravijo (tokrat izjemoma brez navedbe virov), da ni naključij in da lahko za zdravje naših oči in bister vid veliko naredimo tudi sami. Na primer s prehrano (in tako, da očem po pisanju ali branju tega prispevka privoščimo počitek stran od ekrana).
V grmu s korenjem
Med vso hrano po svojem prijateljstvu z našimi očmi verjetno najbolj slovi korenček. Saj še pomnite, kako smo ga kot otroci vsi morali jesti, »za ostro oko«. Ta sloviti »mit« se je menda razširil med drugo svetovno vojno, ko so britanske letalske sile naenkrat porazile nenavadno veliko število nemških bombnikov in se ob tem nalašč naglas hvalile, da njihovi piloti pojejo ogromno korenja in da v tem grmu tiči zajec (in gloda korenje). V resnici je zajec tičal drugje, v grmu z novim radarskim sistemom (kjer se je gotovo počutil manj domače), a zgodbica se je prijela. Ker za povrh vsega prečno prerezano korenje spominja na oko, je seveda korenček postal glavni junak v reševanju dobrega vida.
Izkazalo se je, da je resnica nekje vmes. A lepo od začetka in po vrsti.
Proti starostni degeneraciji rumene pege
Ključna hranila, pomembna za zdrave oči in dober vid, so karotenoidi (nekje tu se v zgodbi pojavi korenje, vsebuje namreč veliko karotenoidov). Med njimi na primer beta-karoten zato, ker se v telesu pretvori v vitamin A (retinol), ta pa v retinal, brez katerega naše paličice in čepki enostavno ne delujejo. Tudi mesto najostrejšega vida, rumena pega, je rumena zato, ker vsebuje opazne količine luteina in zeaksantina, dveh karotenoidnih pigmentov. S starostjo rumena pega peša oziroma se poveča možnost za njeno degeneracijo, med tistimi, ki jih je tema zanimala, pa se je dolgo šušljalo, da ima to gotovo nekaj veze tudi s prehrano. Da bi stvari prišli do dna, je več različnih bolnišnic in univerz opravilo raziskavo na 356 pacientih s starostno degeneracijo rumene pege in 520 kontrolnih osebah iz istega geografskega območja. Primerjali so njihov dnevni vnos karotenoidov in vitaminov A, C in E (ki so hkrati tudi antioksidanti) v enem letu in rezultate leta 1994 objavili v reviji Journal Watch General Medicine. Statistično so ugotovili, da imajo ljudje, ki so bili po vnosu karotenoidov v zgornji petini, za 43 % manjše možnosti za razvoj omenjene degeneracije kot ljudje, ki so bili po vnosu karotenoidov v spodnji petini. Pri tem so poudarili, da med najbolj učinkovite spadajo karotenoidi iz temnolistne zelenjave, za testirane vitamine pa se zdi, da niso igrali vloge.
Podobno so odkrile mnoge kasnejše laboratorijske raziskave, na primer raziskava objavljena leta 1995 v American Journal of Clinical Nurition. Ta pravi, da so se pri opicah, katerih prehrana je bila karotenoidno osiromašena, pojavljale okvare čutilnih celic v mrežnici, s tem pa tudi slabši vid. Leta 2011 je bila objavljena raziskava na kitajskem prebivalstvu, v kateri so primerjali serumske vrednosti karotenoidov (luteina, zeaksantina, likopena, alfa- in beta-karotena) 263 oseb, od katerih jih je tretjina že trpela za degeneracijo rumene pege, pri tretjini so se pojavljali znaki začetkov, ostali pa so služili kot zdravi kontrolni osebki. Koncentracije vseh merjenih karotenoidov so bile ponovno občutno nižje pri osebah z degeneracijo ali začetnimi znaki.
Oranžno, rumeno ali rdeče – pojej za več karotenoidov!
Kot se za korenje spodobi so posebno raziskavo posvetili tudi njemu, imenovala se je Blue Mountains eye study in je iskala povezavo med povišanim uživanjem korenja (in s tem vnosom beta-karotena) ter izboljšano vidljivostjo ponoči. Raziskava je zaključila, da je uživanje zadostnih količin beta-karotena sicer ključno za zdrav vid, a prekomerno hrustanje korenja kljub temu ne pomaga, saj naj bi se beta-karoten pretvarjal vitamin A po potrebi, glede na to, koliko ga že imamo. Žal vam torej ne moremo lagati, da se bo vaš vid izboljševal linearno glede na količino zaužitega korenja. Tudi vam ne moremo obljubiti, da boste zaradi vsak dan zaužite korenčkove juhe izničili svojo dioptrijo (v tem primeru gre pač za težave z lečo, korenje ima tu zvezane roke oziroma je sploh brez rok). Lahko pa vam zagotovimo, da se je s karotenoidi iz hrane nemogoče zastrupiti, zato kar voljno na lov za njimi.
Oranžno, rumeno ali rdeče – pojej za več karotenoidov!
Karotenoidov na srečo ni težko opaziti (ker so živih oranžnih barv) in še manj pojesti (ker se skrivajo v okusnih sadovih narave). Enostavno pravilo se glasi: če je oranžno, rumeno ali rdeče, pojej za več karotenoidov. Korenček, zimske buče, kaki, sladki krompir, špinača, blitva in brokoli, prav vsi pokajo od zdra… em, karotenoidov. Na mestu bi bila seveda igrica »odkrij vsiljivca«, a zeleni del druščine ni v resnici prav nič vsiljiv, saj je njihove rdečkaste pigmente preprosto prekril zeleni klorofil (še en razlog več, da jih redno uživate). Tokratni recepti so kljub temu v znamenju karotenoidno oranžne – dober tek.
Bučna juha
-4 krompirji
-500 g oranžne buče
-1,5 l vode
-1 srednje velika čebula
-2 stroka česna
-sol
-olivno olje
-muškatni orešček in/ali curry v prahu (po želji)
Na olivnem olju prepražimo narezano čebulo in strt česen. Dodamo olupljen in narezan krompir, zalijemo z vodo in kuhamo. Ko je krompir kuhan, dodamo še narezano bučo in kuhamo še približno 8 minut. Vse skupaj nato zmiksamo s paličnim mešalnikom, solimo in začinimo po okusu, še malo prevremo, ter nato toplo ponudimo z bučnimi semeni.
Korenčkova juha z zdrobom
Korenček operemo in naribamo. Pšenični zdrob prepražimo na olivnem olju, dodamo korenček in zalijemo z vodo ter posolimo. Ko juha zavre, ji dodamo začimbe (drobnjak, peteršilj ali baziliko) ter kuhamo 15 – 20 minut.
Sok za ostrovidno sovo
-500 g korenja
-200 g špinače
Spustimo skozi sokovnik in, to je še posebej važno, popijemo do zadnje kaplje.
O starostni degeneraciji rumene pege:
http://ajcn.nutrition.org/content/62/6/1448S.full.pdf+html
http://www.iovs.org/content/52/7/4338.full
O karotenoidih:
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/1831766
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22313522
http://ajcn.nutrition.org/content/62/6/1448S.full.pdf
O korenju:
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/10484191