“Žal me prevečkrat moti, da zelenjava ni kakovostna, saj dobim solato ali pa zelje, ki sta že začela gniti ali pa ohrovt z žuželkami. Zadnjič (ne zadnja dobava) sem dobila česen, ki je bil popolnoma zanič. Predvsem pa me moti to, da se zelenjava v zabojčku preveč ponavlja. Če je ta teden npr. repa, naj bi naslednji teden ne bila. Ali pa podobno. Recimo niti enkrat še nisem dobila kislega zelja ali kisle repe, pa je že kar nekaj časa, čas za to.
Ampak res nočem biti kritična. Morda pač meni ne ustreza, komu drugemu pa. Resnično vam želim, da bi bili čim bolj uspešni in da bi se vam podjetje razvijalo v čim boljšem smislu. Vaši nameni so vsekakor pohvalni in to je treba ceniti, saj se moramo res vsi zavzemati, da bi imeli čim več slovenske hrane na krožnikih.”
Cenimo, da je povedala, kar ji ni všeč. Tako in le tako se bomo lahko izboljšali – in se bomo. In žal nam je, da je ideja sicer fina, a izvedba vsaj za Mojco ne. Če imate tudi vi tako izkušnjo, prosimo prosimo, povejte nam. Vsega ne moremo takoj izboljšati, po malem pa bomo tudi daleč prišli.
[tale sestavek je šel gladko mimo cenzorjev iz Oddelka za pospeševanje prodaje, ampak saj smo jih že večkrat povedali, da je ta listič namenjen vam in nam v Oddelku za lepe umetnosti, ne pa njim. Bo, kar bo, zelo si želimo, da je vaša izkušnja boljša].
Pečena polenta s koromačem
Vzameš polento (ampak res dobro je le z polento trdinko, s to, ki jo prodajamo v zabojčkih), jo skuhaš in uliješ v pekač. Na drobno narežeš čebulo, takisto koromač; prepražiš čebulo, dodaš znatno količino kurkume, dodaš koromač, prepražiš. Če najdeš kaj paradižnikove mezge, jo dodaš, sir in kar takega imaš. Polento preliješ v pekač, popečeš in preliješ z omako. Ko se malo ohladi in strdi, postrežeš (če si pa lačen, pa kar mehko ješ). Namesto mezge lahko dodaš kaj drugega kiselkastega, smetano ali jogurt (to ob serviranju).
Z Norveške iz Delove Odprte kuhinje od Mojce Koman:
Tilslorte bondepiker 3 žlice rozin, sok 1/2 limone, 1–2 žlici ruma, 5 žlic sladkorja, 2 žlici masla, 3 žlice drobtin, 1/2 žličke cimeta, 2 dl sladke smetane. Jabolka olupimo in narežemo na kocke, jih stresemo v kozico, takoj prelijemo z limonovim sokom, dodamo rozine, rum in 2 žlici sladkorja ter segrejemo do vrenja. Ogenj povsem zmanjšamo in jabolka še nekaj minut dušimo. Ohladimo.
Posebej segrejemo maslo in drobtinice, jih narahlo svetlo popražimo, nato odstavimo, dodamo preostali sladkor in cimet in ohladimo. Sladko smetano trdo stepemo. Po želji jo le malenkost sladkamo oziroma odišavimo z vaniljevim sladkorjem.
V visoke kozarce naložimo najprej jabolčno kašo, jo potresemo s plastjo maslenih drobtinic, sledi plast smetane, nato plasti ponovimo. Ponudimo kot sočen posladek po zelenjavno-mesni enolončnici.
Od kje je kaj v tem tednu: Studen, Obrije: krompir, drobni krompir, repa, radič Verona. Retar, Gozd Reka: koleraba, kifeljčar, krompir; Kastelic, Mirna Peč: jabolka opal in topaz; Purgaj, Cerkvenjak, demeter idared. Jarc, Horjul: zeleni radič, zelje, rumeno korenje. Nared, Kožljek: korenje rdeče.
Ni, da bi se hvalili s slovensko ponudbo, smo le sredi zime (seveda pa vse, kar ima etiketo, ni napisano na tem seznamu, kot kisla repa).
Zakaj imajo kisle repe rdeče nalepke. Ker sta repa in zelje v enakih lončkih, smo dali na kisle repe rdeče nalepke. Da ne boste mislili, da so repe radioaktivne ali levičarske ali nasploh rdeče.
Kje so kmetje. Smučajo, več kot si predstavljate. Ni slabo biti kmet, takole pozimi (če rad smučaš).
Jajca. Še v tem tednu imamo del jajc od Finka iz Avstrijske Štajerske, potem pa bodo spet izključno slovenska. Imamo pa težavo s temi jajci.
Jajc z malih kmetij, kjer kokoši živijo najbolj srečno kokošje življenje, se čisto zares ne sme prodajati, ne v trgovinah ne v zabojčkih, le izjemoma in omejeno število na sami kmetiji. Vsa jajca morajo biti namreč žigosana, tako da so sledljiva, iz katerega pakirnega centra prihajajo. Čisto drugače kot pri zelenjavi in mesu in vsem drugem, kjer ta sledljivost ni čisto zares uvedena. No, malim kmetijam, ki imajo nekaj deset srečno tekajočih kokoši, se seveda takega centra ne izplača imeti. In tako nimate legalne možnosti, da bi kupovali jajca kokoši, ki živijo do svoje naravne smrti (ker tisti, ki pa investira v pakirni center, seveda pričakujete vračilo investicije in kokoš, ki je stara 2 leti, znese toliko jajc, kot se ji zljubi in ne ljubi se ji vsak dan znesti enega). Vse za zaščito potrošnikov, seveda.
Studnove kokoši živijo na mali kmetiji do svoje srečne (no, če jih pa sosedov pes vzame za igračo, manj srečne) smrti.
Shramba Shramba v Šiški je dobila precej rednih obiskovalcev. Ker smo se medtem skupaj natuhtali, kako jo narediti še bolj prijetno za obiskovalce, bomo vse to v naslednjih tednih tudi postorili.
Ob četrtkih bomo vsem, ki vas bo zanimalo, pošiljali shrambaste recepte za bolj pester jedilnik; kaj vse boste našli v tekočem tednu v Shrambi in kaj vse bomo imeli v Shrambi po nižji ceni (ker ne bo prvovrstne kakovosti ali pa ker bomo preprosto imeli tega res veliko in bi radi prodali, tako smo prodajalci – pa tudi kmetje niso nič drugačni). Prvo sporočilo ta četrtek prejmete prav vsi, potem tisti, ki se boste prijavili na takorekoč podlistek Svežih novic – Sveže iz Shrambe (naslov smo ji pravkar izmislili in sploh ni slab!).
Za vse nove, ki še ne veste: Shramba je res samopostrežna, poganja jo zaupanje. Zaprosite za kodo na shramba@zeleni-zabojcek.si, kodo dobite in kadarkoli 24/7 obiščete Shrambo, ki je na Smrekarjevi v Šiški. Naložite, kar vam je ljubo, to zapišete na dobavnico in za seboj zaprete vrata. Po emailu dobite račun. In seveda, nikogar ni v Shrambi, razen vas (tudi kamere ne, na to smo še posebej ponosni).
www.zeleni–zabojcek.si / Facebook / @zabojcek / 051 499 396.