Je že tako, da ima zemlja svojo moč. Da zemlja večini kmetov ni kapital, ki ga obračaš, dokler se ti da (in dokler ne zgine, če ti ne gre dobro) in potem počneš kaj drugega. Zemlja nosi duh prednikov, njihov trud in odpovedi, da so prišli do nje. In od kmetov, mladih kmetov, se pričakuje, da bodo enako ravnali z njo, s prav njo. Da ne bodo šli z nje na drugo, čeprav jim ne omogoča učinkovitejšega kmetovanja, večjega pridelka, boljšega zaslužka. Pri ostalih poklicih je drugače, mobilnost je vrednota. Pri kmetih se premikajo le agilne črne ovce. Predvsem mlade črne ovce. Je to dobro ali slabo, ne vemo. Jasno nam je predvsem, da agilne črne ovce prinašajo spremembe. Te še vedno pomenijo predvsem več ekološko pridelane slovenske hrane, po nižji ceni, ki bo temeljila na stroških pridelave (in ne na subvencijah). To nam je seveda všeč. (tale odstavek je preprosto moral na papir, preden se lahko predamo posvetnim temam).
Po brokolijasti tragediji preteklega tedna, po vodeno khmm, gnilih jagodah (priznamo, niso se izkazale), po podobni solati, torej po tednu, ko tovornjak pepela ne bi bil dovolj, da bi v sramu posuli sebe, kmete in zelenjavo, upamo, da bo ta teden spet normalen. Dežja že nekaj ur ni več, no, skoraj nekaj dni, in vlaga v zraku, zemlji in pridelkih je spet normalna. Tako statistika dela za nas, verjetnost, da se tak slab teden kmalu ponovi, je bore majhna. Hvala vsem, ki ste nam sporočili, kakšen zabojček ste prejeli, dober ali malo manj dober, pa za spodbudne besede. Veseli! (upamo, da bo ta odstavek potonil v zgodovino).
Veseli smo, da smo skoraj že čisto slovenski (čeprav to vedno ne garantira kakovosti, kot smo videli v prejšnjem tednu, žal), v tem tednu smo morali dopolnili še bučke in kumare z avstrijskimi, blitvo je posekala toča, tako da boste našli avstrijsko špinačo v nekaterih zabojčkih namesto blitve. Ampak dopolnjeni zabojčkih bodo kmalu čisto slovenski in čisto nič je ne bo manjkalo (če bo šlo v tem ritmu naprej). Ribez je dober surov, lahko pa naredimo tudi
Ribezov kremni marmorino
1/2 kg rdečega ribeza, uporabite pa lahko tudi drugo sezonsko sadje, recimo kosmulje, marelice, gozdje…, 1 dl bezgovega ali ribezovega sirupa
Dve kremi: 2 rumenjaka, 1 žlica koruznega škroba, 1,5 dl mleka, 1,5 dl maskarponeja oziroma goste kisle smetane, 2 žlici sladkorja
Zavremo in odstavimo mleko. Posebej stepemo rumenjaka, škrob in sladkor in mešanico vmešamo v vroče mleko. Pogrejemo, da se zgosti, a ne prevremo. Odstavimo, da se ohladi. Očiščeno sadje dušimo v sirupu. Premešamo smetano/maskarpone in vanjo nežno vmešamo sadni pire in še rumenjakovo kremo. Vse tri sestavine naj ostanejo prepoznavne, da bomo lahko okušali vsako posebej in vse hkrati. Če utegnemo, lahko tudi ohladimo in okrasimo.
Kje so naši zabojčki
To je seveda parafraza slavne oddaje, za nas bolj velja odkod je naša zelenjava pa sadje. Na kratko in malo marketinško, češnje iz Češnjic, bučke iz Bučkovcev.
Češnje iz Češnjic pri Lukovice (tako se spodobi), kmetija Šinkovec. Šinkovčevi so prvič z nami, bili bi že prejšnji teden, pa je dež preprečil plezanje po visokih češnjah (in najboljše so seveda čisto na koncu vej). Živ kmet – dober kmet, zato smo imeli manj češenj v preteklem tednu. Prvič so tu resne količine od Vrbnjaka (on še ni čisto eko, je v preusmeritvi, torej se že ravna po ekoloških standardih in ga preverjajo, to mora delati tri leta, šele potem dobi čisto pravi eko certifikat), od njega so bučke, pa kumare in solata. (Vrbnjak je blizu Bučkovcov doma, tako da od daleč velja: češnje iz Češnjic, bučke iz Bučkovcev – no, v resnici imajo fino turistično kmetijo v Kuršincih, priporočamo). Solata ni iz Solatnic, ta je Vrbnjaka pa tudi tudi od Danija Kovačiča iz Ljutomera in od Romane Jarčeve iz Horjula (pa še več bi je dobili, kar ni je konca). Jagode so v tem tednu precej boljše kot v prejšnjem, sonce je za njih pravi balzam. Tako kot jagode je tudi krompir od Retarjev iz Gozd Reke (kar je blizu Litije). Ribez je pa prvič v zabojčkih, lani je bila slabo leto zanj, tokrat ga je v izobilju. Hudo je zdrav in če ne prisegate izključno na to sladkobo in vam malo kisline dobro dene, to je to (se pa ne sliši tako nobel kot jagode, priznamo). Izza meje dobimo: rdeča pesa, zgodnje zelje – FINK (Lechen) / Komarček Oswald / paradižnik Bubenicek / bučke (Peck), Špinača Goger / mlada čebula, Adamah (vsi z avstrijske Štajerske) / korenje Abruzzo – Green Way (I), melone Montova (I)/ marelice Basilicata – Green Way (I)
Prestiž: odločitev
Ekološko je dražje, v tem se strinjamo. Potem se pa že razhajamo. Nekateri pravijo trikrat, študija pokazala manj kot dvakrat, mogoče je nekje vmes. V prihodnjih tednih bomo primerjali jabolka z jabolki (pa tako naprej), ne bomo brali letakov in akcij, ampak vohljali po rednih ponudbah, da ugotovimo, ali je jesti iz Zelenega zabojčka prestiž, nedosegljiv mnogim, ali je pa to za večino predvsem stvar odločitve in prioritet, ki ne bo porušila družinskega proračuna. Pri solatni akciji smo ugotovili, da je nižja cena solate pritegnila tudi nekaj naročnic, ki se jih zabojčki zdijo predragi, pa bi sedaj radi zares ugotovili, kako dragi smo (in si razjasnili, po čem sploh to merimo). Jasno nam je, da smo v večini primerov cenejši od ostalih ekoloških ponudb regionalne eko hrane, z integrirano / konvencionalno pa se še nismo primerjali. Čas je.
Naš račun še vedno enak, 10100-0047314752 pri Banki Koper (Čarna d.o.o., Runkova 6, Ljubljana) Sklic najdete na računu pa tudi na potrdilnem emailu. Oba sta pravilna, kateregakoli vzamete (sta pa različna).
www.zeleni–zabojcek.si / Facebook / Twitter / 051 499 396