Praznik dela – delovno
Kot običajno tudi tokrat ob praznikih listek le na eni strani (ker naš fotokopirničar ne dela, mi pa lahko le enostransko tiskamo – pa še na tak način obeležimo praznik).
Puščavska vročina pojedla precej zabojčka
Endivija je postala neužitno usnjata. Motovilec je pognal v neužitne cvetove. Brokoli je ostarel. Cvetača je postala rumena kot sonce. Vse to se je zgodilo na hitro v preteklih dneh in zaradi prazničnega prvega maja (ki je bil v torek, ko šele vemo, koliko česa potrebujemo) nismo mogli najti dodatnih količin iz uvoza, domačega pa žal še ni.
Tako smo ostali brez motovilca in cvetače. Namesto endivije ste dobili kristalko. Dobili smo ostareli brokoli, ki nikakor ni prvokategorni (v treh dneh sonca postane tak). Zato smo mu znižali ceno za 40%, to se nam je zdelo primerna rešitev. Če se vam ne bi, nam sporočite. Povrhu je bilo tudi takega brokolija premalo za vse zabojčke, tako da ste nekateri ostali čisto brez.
Zelo slabo je kazalo tudi z mladim česnom (Kersniku ga je orač vsega ponesreči zaoral), a smo ga res zadnji hip dobili iznad Portoroža od Sopotnikov (prav tistih, ki pridelujejo tudi fino oljčno olje).
Skoraj ves topaz od Podgrajška, Slovenska Bistrica, a to je res konec za letošnjo sezono (a cenimo, da smo jih imeli prav do zadnjega jabolka). Čebula (Šlosel, Ilirska Bistrica), krompir iz Ljubljane, divji šparglji iz primorske izpostave (Studen, Obrije). Regrat, koprive, repa, čemaž, redkvice, koleraba, špinača (a ne vsa, nekaj smo morali dodati italijanske) (Ivan Retar, Gozd Reka), listnati radič, sadike zelišč (Romana Jarc, Horjul). Mlad česen (Sopotnik, Portorož). Nedivji šparglji (Kovač, Kranj).