Spremni listič, 28. teden

Poletni, za zabojčkarje napol počitniški dnevi so tudi čas za kakšen pogovor več. Ti vedno koristni, saj nam širijo obzorja. Je tudi čas za kakšen obisk, ti so koristni iz istega razloga (pa tudi prijetni, pri eko kmetih poleti res ne manjka ničesar).

Naša vedno priljubljena tema, ki jo takole mimogrede navržemo kmetu, je, kako so lahko korenčki ali pa krompir ali pa še kaj takega se najde toliko cenejši v Avstriji kot je to pri nas (v isti sapi priznamo tudi, da so pa tudi pridelki, kjer je cena ista ali pa celo nižja, recimo solata). In odgovori so podobni, majceno se razlikuje poudarek. Ekonomija obsega in s tem povezana mehanizacija, s katero lahko obdelajo velike površine, ta je standardni. Dodatki in škropiva, seveda izključno dovoljeni v ekološkem kmetijstvu, pa vendar dodatki in škropiva, s katerimi lahko dvignejo hektarski donos in ga močno približajo konvencionalnemu. Tu se končajo informacije in spet začno vprašanja. Ali je industrijsko ekološko, če temu tako rečemo, še čisto zares ekološko, ali ima pridih naravnosti, ali pa je to spet konvencionalno z drugimi sredstvi. Ali raje jemo domači, partizansko pridelan korenček, ki zraste takole sem in tja posejan med solato in paradižnikom (lahko tudi rečete trajnostno, permakulturno, taka imena dajo temu) ali recimo avstrijski, ki je ekološko zrastel na fino očiščenih peščenih tleh okoli Dunaja, toliko da ni sam skočil v gajbico za tretjino cene slovenskega (ali pa je rešitev tretja, nekje vmes ali poleg).  Odgovore lahko damo sami, čisto zares bi pa radi slišali vašega.

Čisto malo bolj pametni jemo kmečke kumare tu gor v Prlekiji in ni nam hudega (čeprav seveda nismo na dopust, vsaj uradno ne).

Kmečke kumare (predvsem prleške)

Točno take, kot smo jih jedli tik preden je nastal tale listič.

0,5 kg krompirja 0,5 kg kumaric, 2 stroka česna, 4 dl kislega mleka, sol, kumina, mleta redeča paprika, 2 žlici zaseke (mi smo jih jedli brez tega, z oljem)

Krompir olupimo, narežemo na kocke in skuhamo. Kumare olupimo in naribamo, rahlo osolimo in pustimo stati 20 minut, da spustijo vodo.

Krompir odcedimo in ga zmečkamo. Dodamo ožete kumare, sesekljan česen, kumino, sol po potrebi, kislo mleko in po želji malo mlete rdeče paprike. Vse sestavine premešamo.

Besedilo smo si izposodilo z http://www.nezazeljeno.com , da nam je bilo laže.

Takle je v tem tednu

Čebula in paprika do Černeliča. Paradižnik, juhu, kumare in bučke od Frasa, bučke in kumara, mlada čebula in bazilika ter še pekoča paprika od Urške Kersnikove, od Aleša Kersnika blitva, česen in solata, od Romane Jarčeve pa krompir, peteršilj, koleraba in koprive. Od Retarjev kifeljčar, rdeča pesa in stročji fižol ter korenje, od Danija Kovačiča pa še gora kolerabic, in to je to (če smo koga pozabili, se vsem opravičujemo).

Od njive do kruha

Našli smo Marka Slaviča ravno po žetvi njegovega prvega čisto ekološkega žita, po treh letih preusmeritve, jih nekaj pametnih razdrli in posneli nekaj fotografij (ampak res le nekaj). V tem tednu vse skupaj tudi na blogu (če se boste dolgočasili, da veste, kaj početi).

Žito, ki bo v letu zabojčkast kruh postalo.

Danes je tak dan, da smo povedali čisto vse do tule (ko se dobro naješ kmečkih kumar, je življenje čisto preprosto in nič ni želje do pametnega pisanja).

Ena želja namesto slovesa

Želimo vam tak lep dan in tudi ves teden, vedno vaši zabojčkarji.

Počitnice v prvi polovici avgusta

No, to je to, počitnice bodo v prvi polovici avgusta. Nobenih zabojčkov, nič drugega.

Naš račun še vedno enak, 10100-0047314752 pri Banki Koper (Čarna d.o.o., Runkova 6, Ljubljana).

Sklic najdete na računu pa tudi na potrdilnem emailu. Oba sta pravilna, kateregakoli vzamete (sta pa različna).

www.zeleni–zabojcek.si / Facebook / Twitter / 051 499 396