Spremni listič, 33. teden

Radi obiščemo naše kmete, tako iz čiste radovednosti, pa da vidimo, kako se počutijo oni in njihovi pridelki in predvsem da se z njimi pogovarjamo. Pogovor z njimi nas navdihne in navduši (ker čepenje z papirji, računovodenje in podobno nas ne). Ne le, da se ekološki pridelki razlikujejo od konvencionalnih, tudi ekološki kmetje se razlikujejo od večine.

Velikokrat, res velikokrat se nam je namreč potrdil naš predsodek, da kmetje pričakujejo od države, da a) jim bo dala subvencije, b) jim bo  vsaj znižala davke in c) jim bo prodala pridelek. Tako rekoč da jih bo nahranila. Nekako ni uvida, da je potrebno poiskati stranke, da je treba pridelovati to, česar si stranke želijo (no, lahko jih seveda tudi izobražuješ, da si želijo to, kar si pridelal, ampak ta je res dolga pot). Mogoče pričakujemo preveč o njih; kot da bi od sestavljavca za tekočim trakom pričakoval, da bo znal prodajati avtomobile. Pravzaprav je odsotnost želje po razvoju tista, ki plaši. Obdelovanje kmetije je pač nujnost, delali bomo tako, kot so naši starši (seveda z novimi traktorji – ki jih subvencionira država).  (ta odstavek je odslikava pogovorov z radgonskega sejma, nas še preganja).

Zabojčkarji smo v privilegiranem položaju, nas  poiščejo najbolj zagnani kmetje. Ki imajo vizijo, vedo, kaj delajo in tudi zakaj to počno. Vsak ima sicer svoj slog: od totalne osredotočenosti na proizvodnjo, popolnim nadzorom na stroški in pridelavo,  do ležerno je moderno (tak nas malo bolj plaši), ko kmet vsak teden znova presenečeno ugotavlja, ooo, glej glej, imamo 30 kg paradižnika, o ne, saj ga je vendar 70 kg zraslo (pa tako z mnogimi pridelki). A mi jih boste prodali? (in potem imamo zadnji-hip-akcije in podobne reči, saj ne, da bi nam bilo laže, je pa gotovo zabavno).

Kurtovska kapija

Za kulinarične užitke priporočamo, da jo olupite (če je pa ne, pa je tudi fina, samo z zobmi boste več delali) in odstranite semena. Olupite jo laže, če jo prej popečete v pečici, da se omehča. Od tu naprej je poti veliko: v solati s čebulo, kisom, oljem; umešana med jajca; omake.

Mali recept za testeninsko omako pa je: papriko narežemo na rezance in nad šibkim ognjem dušimo 15 min. Solimo, popramo in nato dodamo mleko in na kocke narezan sir. Mešamo, da se sir stopi in fina omake je tu!

Odkod smo v tem tednu

  • Danijel Kovačič, Ljutomer; grozdje belo,  grozdje rdeče,  kumare,  ohrovt listnati,  paradižnik, jajčevec,  hruške viljamovke
  • Boris Fras, Ankaran; paradižnik,  bučke (furlanske rumene),  fige, paprika babura,  paprika kozji rog, paprika zelena,  paradižnik češnjevec, paradižnik za vkuhavanje, sladki feferoni, slive,  jajčevec, slive
  • Alojz Kastelic, Mirna Peč, jabolka
  • Urška Kersnik, Lukovica, kumare, hruške,  peteršilj,  bazilika, majaron,  paradižnik
  • Romana Jarc Sečnik, Horjul,  bučke, koleraba nadzemna,  radič tržaški solatnik,  solata, blitva
  • Janez Retar, Gozd Reka, čebula,  česen,  korenje,  rdeča pesa,  solata endivija, blitva,  stročji fižol
  • Ceglarjevi, Verd, paprika kurtovska kapija
  • Pavla Luzar, Nova vas, Bloke, krompir in slive

Kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi

Veseli smo se, da  se bomo iz njega lahko več naučili. A žal nam je, a v tej branži nismo dovolj dolgo, da bi kljub skrbnemu branju lahko razložili, kaj prinaša kodeks in zakaj bo rešil slovenske pridelovalce. Poleg splošnopravniškega jezika o občih koristih, za katere se bodo borili podpisniki (konkurenca, koristi potrošnika, spoštovanje zakonov, tega je precej) smo se zapičili v en samcat odstavek. Takole gre: »Deležniki v agroživilski verigi si bodo prizadevali za: ….izbiro proizvodov po načelih trajnostnega razvoja, pod pogojem, da so ti konkurenčni z drugimi primerljivimi proizvodi, tako cenovno, po količini in kvaliteti in ustrezajo njihovi poslovni strategiji.« Kakšna je torej teža skrbi za družbeno in naravno okolje, je iz tega odstavka težko presoditi (predstavljamo pa si, kako so ta odstavek gradili, mu dodajali odvisne stavke, pogojnike in ga zgladili).

Nam se zdi pomembno, da  se skupaj s kmeti navadimo delati tako, da boste vi zadovoljni, pa oni pa mi. In kar dobro vemo, kaj si kmetje želijo, to smo se že naučili.

Zabojčkarji se vračate in spet nas je vedno več

V tem tednu nas je že toliko, da smo pospravili večino pridelka, ki je zrastel v preteklem tednu, kmetje so veseli (mi pa smo malo čez polovico števila  zabojčkov konec maja, vse po pričakovanju).