dragi zabojčkarji, lep pozdrav!
v zadnjih dneh sem odkrila čudovito novo jed in celo sama si pripravljam domače zdravilo – vse to samo zaradi vas…
ker sem bolna in sem doma, imam čas, da tole zgodbo podelim z vami. (prebere se jo pa hitreje, kot napiše, zato vam ni treba zboleti, da boste imeli čas za branje).
naročena sem na mali sezonski zabojček, na tistega, pri katerem ne veš vnaprej, kaj boš dobil. rada imam presenečenja in z zanimanjem pogledam, kaj je v zabojčku, ko ga prevzamem na Smrekarjevi. v glavnem vedno dobim kaj dobrega. potem pa sem nekega dne v zabojčku zagledala repo! o, fuj!
spomnila sem se, da imam možnost, da sporočim katerih 3 stvari ne želim imeti v zabojčku, ampak tega žal že od poletja nisem naredila, takrat pa repe še ni bilo. dobro, sem si mislila, vrgla repo v hladilnik in na vse skupaj pozabila.
ampak groza, naslednji teden sem dobila 3 repe! spet isti postopek, repo vržem v hladilnik in vse skupaj pozabim. repe je sedaj v hladilniku že malo bolj opazna količina, tako da včasih pomislim, da bi jo bilo dobro komu šenkat. ker nisem najbolj organizirana oseba, sem na to pozabila.
sem se pa spomnila in vam sporočila, da mi ne pošiljajte več repe, a sem se žal zmotila in napisala, da nočem več – pese! vi ste pridno sledili mojim navodilom in sem naslednji teden dobila dvojno dozo REPE!
zgodba je doživela vrhunec prejšnji teden, ko sem dobila zabojček, v katerem je bila seveda spet repa in nič pese. za nameček pa še črna redkev, kar je zame tako, kot bi mi poslali kamen – ni užitno! bila sem razočarana nad vsebino zabojčka.
potem sem pa zbolela. ker živim sama in bolna ne hodim po trgovinah, sem primorana porabiti, kar imam doma. repe sem se izogibala, dokler se je le dalo. ampak prišel je dan, ko je bilo že tako malo sveže hrane v hladilniku, da sem se morala soočiti z repo. z odporom sem se lotila iskanja repcetov in se odločila, da bom naredila pire iz repe in krompirja. med lupljenjem sem z gnusom poskusila en majčken košček surove repe – presenečenje, bila je še kar užitna!
potem sem se opogumila in poskusila še en, malo večji košček.
nisem mogla verjeti, da je repa tako dobra, bila je sveža, sočna, hrustljava! ko pa sem na koncu poskusila še pire, sem bila nad repo dokočno očarana. jedla sem čisto počasi, da pireja ne bi prehitro zmanjkalo, ker tako dobrega pireja še nikoli nisem jedla.
moja zaloga repe se mi zdaj pospešeno zmanjšuje, upam da je bo dovolj J
moji virozi se je danes pridružil še kašelj in nekje v kotičku spomina je ležala informacija, da črna redkev pomaga proti kašlju. poiskala sem recept in zdajle delam domače zdravilo iz črne redkve in meda. še sreča, da ste mi poslali črno redkev!
point zgodbe: v zabojčku vedno dobim tisto, kar rabim, čeprav mogoče to ni tisto, kar si želim.
hvala zabojčkarji!
Jovanka