Zelje, ohrovt, brokoli, cvetačo ali tatsoi, same križnice!

Križnice so svojevrstna družina zelenjave, hm, ne ravno priljubljena. Da ima nekdo najraje od vse zelenjave prav zelje, ohrovt, brokoli, cvetačo ali tatsoi, pač redko slišimo. No, seveda se mnogim zdijo tudi prav okusne, ti imajo menda na jeziku okvarjene receptorje za snovi, ki križnicam dajejo njihov značilen okus. Če nas je narava z omenjenimi receptorji obdarila in ta okus pretirano okušamo, pa se splača s križnicami vsaj potruditi, če drugega ne zaradi zdravja.

Kdor ne grize, ne bo zdrav!
Aktivna učinkovina v križnicah je predvsem glukorafanin, ki pa nam ujet v rastlinskih celicah zelja, ohrovta ali katerekoli križnice že, prav nič ne koristi. Preden se pretvori v sulforafan je potrebno veliko grizenja, žvečenja, slinjenja in nasploh vsega, kar poškoduje celične stene. A ko je sulforafan v naših ustih enkrat tvorjen (za to poskrbi poseben encim, ki ga križnice vsebujejo) in grižljaj končno v miru pogoltnemo, imamo pravega zaveznika v boju proti mikrobom, raku in srčnožilnim boleznim.

Ko križnice vzbudijo zanimanje
Že slabih deset let nazaj so na univerzi v kanadskem Saskatchewanu izvedli raziskavo na temo prehrane in njenega vpliva na krvožilje. To je bila ena prvih raziskav, ki je dokazala, da križnice (v raziskavi so uporabljali predvsem kalčke brokolija) zaradi svoje visoke vsebnosti sulforafana občutno vplivajo na srčnožilni sistem in odpravljajo napake, kot sta visok krvni tlak in nastajanje krvnih strdkov, ki lahko vodi v kap. Vzbudila je pozornost znanosti in povzročila pravo poplavo raziskav o brokoliju in drugih križnicah. Največ pozornosti je pritegnilo odkritje, da sulforafan deluje tudi protirakavo in zmanjšuje velikost rakavih tumorjev. V eni od raziskav so na primer ugotovili, da je prehrana, bogata s križnicami, za 60% zmanjšala tveganje za rakavo obolenje, pri že obolelih pa se je za 75% zmanjšala velikost tumorjev. Še posebej naj bi se znižalo tveganje za razvoj raka na črevesju in prostati, protirakavo aktivnost pa so povezali s sposobnostjo sulforafana, da onemogoči delovanje posebnih encimov v jetrih, ki so odgovorni za pretvorbo določenih molekul (na primer nitrozaminov) v aktivne karcinogene.

Preženejo tudi holesterol..
Japonska raziskava je leta 2005 pokazala, da se je skupni nivo holesterola zmanjšal po zgolj enem tednu uživanja 100 gramov brokolijevih kalčkov na dan. Hkrati se je povečal nivo HDL molekul, ki so znane kot »dobri holesterol«, saj prenašajo odvečni holesterol iz tkiv in arterij v jetra, kjer se presnovi in izloči iz telesa. Višja raven HDL holesterola preprečuje nastajanje holesterolnih oblog na stenah krvnih žil in tako zmanjšuje tveganje za srčnožilna obolenja.

…in bakterije
Helicobactor pylori je bakterija, ki je največkrat kriva za kronična vnetja želodčne sluznice in nastanek razjed na želodcu. V Združenih državah Amerike je z njo okuženih kar približno 50% vseh ljudi, starih nad 50 let, čeprav jih od tega večina ne razvije simptomov v obliki razjed in bolečin (se pa tveganje za to seveda poveča). Na univerzi Johna Hopkinsa so ugotovili, da sulforafan uniči omenjeno bakterijo ne glede na to, ali je bil poskus izveden v ali izven želodca in tudi v primeru, da je bakterijski sev že razvil odpornost na običajno uporabljane antibiotike. Leta 2009 so na Japonskem izvedli raziskavo na podobno temo in prišli do zaključka, da je uživanje 70 gramov brokolijevih kalčkov na dan praktično popolnoma pregnalo Helicobactor pylori v dveh mesecih vsakodnevnega uživanja.

Indol 3 karbinol
Nekoliko v senci sulforafana stoji druga spojina, imenovana indol 3 karbinol, ki je je v križnicah prav tako vse polno. Izkazala se je predvsem v raziskavah, ki so se ukvarjale s problemom raka na dojki (pogostost tega se vztrajno zvišuje, pri nas za njim umre letno okoli 1000 žensk). Indol 3 karbinol deluje na rakave celice po več mehanizmih, med njimi najbolj zanimiv je ta, da tudi neposredno uničuje rakave celice.

Brokoli, zelje, cvetača, tatsoi, kodrolistni ohrovt in tisti navadni, nadzemna in podzemna kolerabica, pa redkvica in rukola – prav vseeno je, da le spoznate tisti značilni vonj in okus križnic. Vse vsebujejo zgoraj omenjene snovi z dolgočasnimi imeni, a vse prej kot dolgočasnim delovanjem. In še prav okusne znajo biti, ko se jih enkrat navadimo, najbolje surovih, saj se večji del učinkovin s toplotno obdelavo uniči.

Zeljna solata
Ta je čisto enostavna in jo vsi poznamo na pamet, le spomin si moramo morda osvežiti: liste mladega zelja narežemo na trakce, začinimo s hladno stiskanim oljem, ščepcem soli in žlico jabolčnega kisa.

Še ena solata iz križnic
Zmešamo dobro pest kodrolistnega ohrovta, prav toliko tatsoi-ja, rukole in na rezine narezane redkvice. Vse skupaj prelijemo s curkom bučnega olja in prav dobro premasiramo, da se križnice omehčajo. Dodamo še nekaj zelene solate, da okus ne bo prehud, solimo in začinimo po želji.

Smoothie iz križnic
Iz 1 kg pomaranč iztisnemo sok, mu v blenderju dodamo en olupljen in na kose narezan mango, kos koromača in pest kodrolistnega ohrovta, lahko pa tudi tatsoija, rukole, mladega zelja, perja redkvice oziroma kar je drugega pri roki.

O boju s H. Pylori:
http://www.sciencedaily.com/releases/2009/04/090406072915.htm

Kako sulforafan uničuje raka:
http://oregonstate.edu/ua/ncs/archives/2012/feb/another-mechanism-discovered-which-sulforaphane-prevents-cancer
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20388854

Vpliv na krvožilje:
http://www.news-medical.net/news/2004/04/28/949.aspx

Vpliv na holesterol:
http://www.news-medical.net/news/2005/03/21/8589.aspx

Indol 3 karbinol:
http://www.canceractive.com/cancer-active-page-link.aspx?n=1417
http://cbcrp.org.127.seekdotnet.com/research/PageGrant.asp?grant_id=1591