En razmislek

Nam se zdi, da smo vsi skupaj na eni strani.
Čisto zares si kmet želi dober pridelek, nič drugega, in da ga bo prodal za tak denar, da mu omogoča plačilo vseh stroškov in da mu nekaj ostane za nadaljni razvoj (ker ta je zabaven, taki smo ljudje) in za  povrh, za khm, razvajanje (ker tudi to te naredi bolj zadovoljnega). Zabojčkarji si želimo prav isto, le da ne pridelujemo, ampak organiziramo in sem ter tja prevažamo. In vi si želite dobro hrano za primerno ceno, svežo, okusno in prav nič uvelo, gnilo in nasploh neprimerno za uživanje.
In če se to ne zgodi tako, če dobite slabšo hrano, kot ste pričakovali, če ne dobite čisto takih količin, kot ste plačali, če se zgodi kaj takega, potem nam poveste in mi napako popravimo. Zelo se zavedamo, da to jemlje vaš čas in ni fino, če se veseliš redkvic, potem jih pa ni v zabojčku, ker jih je nekdo pozabil dati vanje. In zato se trudimo, da bi takih napak ne bilo.
In vse skupaj je res tako preprosto. In zelo smo veseli, če vi čutite enako, naše in vaše življenje je potem mnogo lepše in preprostejše. Kar pomeni,  da si ga lahko zapletemo  tam, kjer je to potrebno.