O najboljši zimski zelenjavi, ki pa raste tudi poleti, jeseni in spomladi
Če radi jemo dobro hrano, imamo na voljo dve možnosti:
- Pridelamo si jo sami
- Pomagamo si z Zelenim zabojčkom
Možnost a) ni vedno mogoča za vse (to je nenazadnje eden izmed razlogov, zakaj se je Zeleni zabojček sploh pojavil), bodisi ker nimate časa, prostora ali preprosto neradi vrtnarite. Seveda se možnosti a) in b) ne izključujeta, saj še tako zagrizen vrtnar včasih ne uspe pridelati vsega, kar bi mu srce poželelo. To še posebej velja pozimi. Čas imamo, prostor imamo in vrtnarimo tudi radi, a kaj, ko vrt prekriva debela odeja snega (in ne živimo na Primorskem), potem se vsi načrti sfižijo. Kdor zlepa ne odneha in hoče na vsak način tudi pozimi jesti sadove svojega dela, pa je nagrajen s prvovrstno zelenjavo, ki: raste v vsakem podnebju, ne potrebuje zemlje in niti sonca, posadi se lahko kateri koli dan v letu in je nared v nekaj dneh, je bolj hranljiva od mesa in po vsebnosti vitamina C prehiti paradižnik, njena priprava pa ne zahteva ne časa ne goriva za kuhanje. Tako je o kalčkih med drugo svetovno vojno napisal Dr. McKay, profesor prehrane na Univerzi v Cornellu (ta isti profesor je bil tudi prvi, ki je sistematično, z raziskavami dognal, da manj jemo – dlje živimo, no, tako je bilo vsaj pri njegovih podganah).
Kalčki so res prvovrstna zelenjava. Tako prvovrstni so, da so pravzaprav že izven- in nadvrstni in sploh ne vemo, če jim lahko že in še rečemo zelenjava. Kalčki so pač kalčki. Toliko kot je vrst rastlin, toliko je kalčkov, a užitnih je manj in potem so tu še drugi kriteriji: ali so okusni? Ali so hranljivi? Z okusom je tako: nekateri so resnično okusni (na primer kalčki sončnice, o njam), drugi obupno pečejo (npr. kalčki brokolija in križnic nasploh), tretji pa sploh nimajo kakšnega izrazitega okusa (npr. kalčki alfalfa). Hranljivost, na drugi strani, ne premore takšne raznolikosti, ampak pri vseh vrstah kalčkov preprosto je in to velika.
O hranilih
Ko se seme, pa naj bo katerekoli sorte že, odloči kaliti (oziroma ga v to prepričamo mi z namakanjem), se začno v njem maščobe pretvarjati v energijo, škrob v enostavne sladkorje, vitamini in minerali pa začno nastajati praktično iz niča. Primer: kalčki fižola mung. Ko so na višku kaljenja, v primerjavi s suhimi semeni vsebujejo za 285% več vitamina B1, za 515% se jim poveča vsebnost vitamina B2, B3 pa naraste za 256%. Nasploh velja, da lahko vrednosti vitaminov med kaljenjem narastejo tudi tja do tridesetkrat. Poveča se tudi vsebnost beljakovin in to tako zelo, da na primer pri kalčkih alfalfa ti prispevajo že 35% kalorične vrednosti. To pa ni več hec, to je že prava superhrana za športnike – res pa je, da bi jih morali pojesti res res veliko, so namreč strašansko nekalorični (zato nikar, prosim, ne uživajte samo kalčkov, če želite pridobivati na mišicah, za neuspeh namreč zdaj, ko smo vas opozorili, ne odgovarjamo). No, da so nekalorični bo morda bolj razveselilo mične gospodične in tiste, ki bodo to še postale, a če bi kalčke hvalili samo zaradi tega, bi jim delali krivico.
O raziskavah
Tooooliko raziskav (ampak res veliko!) je narejenih s kalčki, da je nemogoče omeniti vse, kaj vse, niti za desetino ni prostora. Pri nekaterih gre za pozitiven vpliv kalčkov na zdravstvene težave, s katerimi jih ne bi povezali nikoli in nikdar. Na primer: ste vedeli, da kalčki pospešujejo celjenje ran? Ste vedeli, da uživanje kalčkov prispeva k dobremu spominu? Ste vedeli, da lahko kalčki olajšajo življenje astmatičnih bolnikov? Kaj pa, da kalčki znižujejo raven slabega holesterola v krvi?
V klinični raziskavi s 45 pacienti je bilo pokazano, da vsakodnevno uživanje alfalfa kalčkov znižuje nivo slabega holesterola za povprečno 16,6% in zvišuje nivo dobrega holesterola za približno 11,2%. V raziskavi so sodelujoči sicer prejemali kačke alfalfe v tabletah (to se res grdo sliši in tudi nam je žal, da je bilo tako), a prepričani smo, da bi bili rezultati s svežimi kalčki še boljši (je pa res, da bi raziskovalci potem težko uporabili placebo).
V Clinical Immunology so medtem pisali hvalnice kalčkom brokolija. Raziskovali so njihov vpliv na astmo, na izboljšanje katere pozitivno vpliva spojina sulforafan. V raziskavi s 65 sodelujočimi astmatiki je ena skupina uživala kalčke brokolija, ki vsebujejo to spojino, druga pa kalčke alfalfe, ki te spojine ne vsebujejo. Uživanje kalčkov brokolija je vodilo v 2-3kratno povečanje antioksidativnih encimov, ki v dihalnih poteh zmanjšujejo oksidativni stres in preprečujejo vnetne odzive, značilne za astmo. Še prej je kalčke brokolija precej raziskav, najbolj znana tista z Johns Hopkins University, povezalo z močnimi protirakavimi lastnostmi. Kalčki namreč vsebujejo 10-20krat več sulforafana od že »odraslega« brokolija.
O kuhanju in nekuhanju
FDA (Food and Drug Administration) sicer priporoča kuhanje oz. toplotno obdelavo kalčkov, kar je velika škoda. Tako so se odločili zaradi večih primerov zastrupitve s kalčki, ki so bili okuženi z E.coli ali drugimi potencialno škodljivimi (škodljivimi za nas, se ve) mikroorganizmi. A kalčki po drugi strani s kuhanjem izgubijo toliko finih hranil, pa še tako okusni so surovi… Če vas to ne prepriča: kontaminacija s takšnimi in drugačnimi bakterijami je običajno posledica oskrbovanja kalčkov z neprimerno vodo (takšno, v katero so se na primer stekale hlevske odplake) in s slabimi higienskimi pogoji, ki se radi pojavljajo v ogromnih gojilnicah brez nadzora. Če si kalčke pridelate sami (ali pa to namesto vas storijo na ekološki kmetiji Temnik, kjer res nimajo takšne ogromne gojilnice in kalčke spirajo s svežo in čisto vodo), potem je strah odveč. V solato ali sendvič ali pa v juho ali rižoto čisto na koncu kuhanja, lahko tudi kar tako, na vilico ali roko, da jih le jeste, kalčke. Zdaj pozimi res teknejo.
Kalčki z avokadom
Tole bo res preprosto, a oh, tako okusno! Vzamemo zrel, mehak avokado, ga dobro pretlačimo z vilico skupaj s ščepom soli in malce limoninega soka, na koncu pa primešamo še veliko pest ali dve svežih kalčkov. Najbolj teknejo alfalfa, a gre s katerimikoli. Po želji nadevamo na kos kruha.
Pica s kalčki
Naredimo testo za pico po svojem receptu in ga obložimo s paradižnikovo omako, cvetki brokolija, kosi cvetače, brstičnimo ohrovtom, korenjem in po želji s sirom. Pečemo, dokler ne spečemo in povrh potresemo sveže kalčke.
Napitek s kalčki
V mešalnik vržemo (pa ne dobesedno, se ne spodobi) dve zreli olupljeni banani, na kose narezano jabolko, pest mlade blitve in pest svežih alfalfa kalčkov. Prilijemo kakšen deciliter vode ali svežega pomarančnega soka in vklopimo mešalnik, da dobimo gost napitek zelene barve in sadnega okusa.
O njih zgodovini: http://www.isga-sprouts.org/history.htm
Vpliv na holesterol: http://www.sproutnet.com/Alfalfa-Sprouts-and-Their-Unusua
Vpliv na astmo: http://www.nutraingredients.com/Research/Broccoli-sprouts-may-reduce-asthma-Study
Vpliv na rakava obolenja: http://www.hopkinsmedicine.org/press/1997/sept/970903.htm