Spremni listič 41. teden

“Med ali sladko hruško bi težko dal, korenje pa je zame drobiž,” je rekel medved in vrgel pred zajca tri korene in dobil zanje šop detelje….

Tako pravljica, na Blokah pa prav dobro vedo, da medved zelo ceni bloško korenje. Za njim na njih ostanejo prav čedno zložene cime (cima je zeleno pri korenju), kot pove Premrujeva Ana. In na njihovih njivah je ostalo kar nekaj takih kupčkov. Za rdečim korenjem, da se razumemo, rumenega se ne pritakne. Tako bomo zabojčkarji jedli predvsem slavni bloški krompir pa peso (ni tako sloveča), za bloško korenje bi se morali pa z medvedom metati. Eee… Po dolgi zimi, mokrem poletju in poplavni jeseni še ozimnični medved….

Ko zamrazi, že premišljujemo, kaj bomo jedli tedaj, ko se bo začel snega tajati. Zato smo se povezali tudi s prekmurskimi kmeti pa sploh gledamo vse naokoli, kje so eko kmetje. Tudi čez mejo, neprecenljivo je imeti kmeta, ki goji, in ne veletržnice, kjer nekaj dni vnaprej ne veš ne mase ne cene. Da ne govorimo o sledljivosti pa užitku, ko veš, čigavo ješ. V to smer gremo. Ostajamo zabojčkasti, od dna do vrhnje nalepke.

V tem tednu smo v skoraj vse zabojčke zložili zeleno (še vedno jo obožujemo v waldorfski solati) in črno redkev. Ker obiskovalci vrtcev že pridno pokašljujejo (z njimi vred pa tudi vsi ostali), je primerno in zdravilno, da spet potegnemo na dan:

Medeni redkvin sirup za lajšanje kašlja in bronhitisa

Redkev olupimo, operemo, na drobno naribamo in ji dodamo med in limonin sok. Zmes naj stoji vsaj tri ure, nato sok iztisnemo skozi gazo in ga shranimo v hladilniku. Po žličko sirupa zaužijemo nekajkrat na dan. Sirup naredimo tudi tako, da redkev na vrhu izdolbemo, v vdolbino damo žlico medu, redkev postavimo v kozarec in čakamo, da se bo med z redkvinimi sokovi počasi primezel skozi redkvino koreninico.

Prvi način daje boljši izplen, drugi pa je slikovit in malčkom nadvse zanimiv (bloški medved pa nič, ima polna usta korenja, rdečega korenja. Zamerimo mu.)